Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Te (28.994-29.018)


  1.      pretŕgati  -am stil. -tŕžem dov. (ŕ ȓ) 1. s trganjem narediti dva dela: pretrgati nit, verigo; pretrgati čez pol, na dvoje, podolgem; žila se mu je pretrgala 2. s trganjem narediti, da kaj ni več celo: pretrgati mrežo, papir, vrečo; pretrgal je ovitek s svinčnikom; ob močnem poku se bobnič lahko pretrga; zavesa se je pretrgala do tal; pretrgati si žilo // narediti, da kaj ni več strnjeno, celo: pretrgati obroč zasledovalcev / sonce je pretrgalo goste oblake; ekspr. blisk pretrga temo; megla se je pretrgala; oblaki so se včasih pretrgali / kolona se je le redko pretrgala / ekspr. noč na obzorju se je pretrgala na obzorju se je zasvetilo; začelo se je daniti; pren. misel se mu je pretrgala ∙ ekspr. pretrgati nit življenja povzročiti smrt ♦ anat. pretrgati himen 3. narediti, povzročiti, da kaj preneha a) obstajati, trajati: pretrgati dolgotrajen molk; tišino je pretrgalo brnenje letala / pretrgati pogodbo; pretrgati razmerje s kom; pretrgati diplomatske stike s tujo državo; zveza med njima se je pretrgala / pretrgale so se vse vezi, ki so jih povezovale b) za določen čas biti, potekati: zimski viharji pretrgajo plovbo po morju; njegov prihod je za nekaj časa pretrgal zabavo / vojna je pretrgala kulturni razvoj; dopisovanje med njima se ni pretrgalo 4. redko za določen čas česa ne nadaljevati; prekiniti: delo so pretrgali; pretrgati pogajanja; sejo so morali pretrgati / pretrgati študij za dve leti 5. publ. prenehati imeti zvezo s kom, s čim: z njim sem pretrgal / prvi pesnik, ki je pretrgal s socialističnim realizmom / pretrgati s tradicijo; pretrgal je s svojo preteklostjo začel živeti drugače pretŕgati se ekspr. izčrpati se, uničiti se: pretrgati se od garanja, z delom; skoraj pretrgal se je od kričanja ● žarg. tako se ga je napil, da se mu je film pretrgal da je izgubil zavest; ekspr. sredi stavka se mu je glas pretrgal nenadoma ni mogel več govoriti; ekspr. pretrgam se lahko, pa tega ne bom dosegel tudi z velikim trudom, prizadevanjem tega ne bom dosegel; ekspr. on se res ne bo pretrgal ni zelo delaven pretŕgan -a -o: nadaljevati pretrgani pogovor; slišati je bilo kratke, pretrgane stavke; zvezati pretrgano nit, žico; zveza z mestom je pretrgana; vse delo je bilo s tem pretrgano ∙ ekspr. po cesti se potika pretrgan pes zelo suh, shujšan ♦ avt. pretrgana črta črta vzdolž ceste, čez katero voznik sme zapeljati; lit. pretrgana rima rima, pri kateri se ujemata samo drugi in četrti verz; prisl.: pretrgano govoriti, pripovedovati; v daljavi je pretrgano grmelo ♪
  2.      pretŕkati  -am dov. (r̄ ȓ) s trkanjem preiskati: pretrkal je sode in ugotovil, da sta le dva polna; pretrkati stene, strop // med. preiskati telo s trkanjem: pretrkati bolniku prsni koš / zdravnik ga je pretrkal in osluškoval ♪
  3.      pretrkávati  -am nedov. (ȃ) med. preiskovati telo s trkanjem: pretrkavati prsni koš / zdravnik ga je dolgo pretrkaval ♪
  4.      pretrpéti  -ím dov., tudi pretŕpel (ẹ́ í) 1. biti kdaj deležen česa neprijetnega, slabega: četa je pretrpela hude izgube; pretrpeti mnoge krivice; marsikaj, veliko hudega je pretrpel / z oslabljenim pomenom: v bitki so pretrpeli poraz so bili poraženi; slikarstvo je pretrpelo velike spremembe se je zelo spremenilo ∙ zaradi svojih idej je moral pretrpeti smrt je bil umorjen // prenehati biti deležen česa neprijetnega, slabega; prestati: to razočaranje sem že pretrpel, zdaj sem miren / pretrpeti nevarno bolezen preboleti 2. ekspr., s prislovnim določilom v trpljenju doseči veliko, preveliko mero: toliko je pretrpela, naj bo zdaj srečna; veliko smo pretrpeli med vojno 3. star. prenesti, zdržati: človek več pretrpi, kot prej misli / njegovo srce te žalosti ni pretrpelo pretrpljèn -êna -o: pretrpljene bolečine; pretrpljena bolezen ♪
  5.      pretuhtávati  -am nedov. (ȃ) pog. premišljati: pretuhtaval je, kaj je hotela s tem povedati / dolgo je pretuhtaval, kaj naj stori ♪
  6.      pretvárjati  -am nedov. (á) delati, da kaka stvar nastopa, se pojavlja v drugi, drugačni obliki: ta naprava pretvarja vodno energijo v električno; pretvarjati višje merske enote v nižje // zastar. spreminjati: rudnik mu pretvarja dneve v noč; samovoljno kaj pretvarjati pretvárjati se kazati se drugačnega, kot biti v resnici: mislili so, da se spet pretvarja; zna se dobro pretvarjati / pretvarjali so se, da mu verjamejo pretvarjajóč -a -e: obdelujoč in pretvarjajoč mrtvo snov, ustvarjajo ljudje materialno kulturo; ne mara pretvarjajočih se ljudi ♪
  7.      pretvéza  -e ž (ẹ̑) 1. kar prikriva pravi vzrok, povod česa: narodna ideja jim je bila pretveza za uveljavljanje materialnih interesov; njegova bolezen je zgolj pretveza, da se lahko izmika odgovornosti / poklicali so vojaštvo pod pretvezo, da bo zavarovalo rudniške naprave; s pretvezo, da neredno opravlja izpite, so ga izključili / iskal je pretvezo za dokončen razdor med njima povod 2. knjiž. izgovor: iskati, najti pretvezo; razmišljala je, s kakšno pretvezo naj pogleda v sobo ♪
  8.      pretvórba  -e ž (ọ̑) glagolnik od pretvoriti: ta pretvorba ne sme prehitro potekati; pretvorba toplotne energije v električno; pretvorba stopinj / pretvorba priredja v podredje ♪
  9.      pretvórben  -bna -o tudi pretvórben -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pretvorbo: pretvorbna pravila ♦ lingv. pretvorbna slovnica slovnica, ki obravnava pretvarjanje jezikovnih enot po določenih pravilih v pomensko enakovredne jezikovne enote ♪
  10.      pretvóriti  -im dov. (ọ̄) narediti, da kaka stvar nastopi, se pojavi v drugi, drugačni obliki: pretvoriti vodno energijo v električno ♦ lingv. pretvoriti pomensko istemu dati drugačno skladenjsko obliko; mat. pretvoriti ulomek v decimalno število // zastar. spremeniti: zloba ji je pretvorila obraz v spako; preoblekla se je in se pretvorila v čisto drugo žensko pretvórjen -a -o: v tem stavku je smisel pretvorjen ♪
  11.      pretvórnik  -a m (ọ̑) naprava iz sprejemnika in oddajnika, ki omogoča sprejem radijskega, televizijskega programa na področju, ki ga matični oddajnik ne zajema: postaviti, priključiti pretvornik / televizijski pretvornik // teh. naprava, ki spreminja eno veličino v drugo ali eno vrsto veličin v drugo: pretvornik sončne energije ◊ elektr. fazni pretvornik; frekvenčni pretvornik; mat. pretvornik število, s katerim se spreminja ena merska enota v drugo ♪
  12.      preubráti  -bêrem dov., stil. preuberó; preubrál (á é) knjiž., redko spremeniti, predrugačiti: preubrati svoj delovni sistem / preubrati svoja načela in želje ♪
  13.      preučèn  -êna -o prid. (ȅ é) 1. preveč učen: vi ste preučeni zame / njegovo govorjenje je bilo preučeno, da bi ga razumel 2. ekspr. zelo učen, pameten: zapiski preučenega moža ♪
  14.      preučeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. usposabljati za drugo delo: preučevati rudarje v strugarje 2. proučevati: preučevati življenje ptic / preučevati zgodovinske dokumente / prošnjo še preučujejo obravnavajo, rešujejo preučeván -a -o: preučevani primeri ♪
  15.      preučíti  -ím dov., preúčil (ȋ í) 1. usposobiti za drugo delo: preučiti invalida; moral se je preučiti 2. proučiti: znanstveno preučiti pojav / skrbno preučiti vse podatke preštudirati / preučiti prošnjo, zahtevo ● star. izkušnja nas ni preučila izučila preučíti se ekspr. prebiti, preživeti ob učenju: koliko se bomo morali letos še preučiti ♪
  16.      preudárek  -rka m (ȃ) glagolnik od preudariti: ta ugovor zahteva preudarek / dati kaj v preudarek; to je sklenil po daljšem, temeljitem preudarku / govoriti brez preudarka; ravnati po lastnem preudarku // knjiž. sklep, ugotovitev: spis vsebuje veliko tehtnih preudarkov; upoštevati preudarek sodišča ♦ jur. svobodni preudarek pravica javnega organa, sodišča, da iz več pravno mogočih rešitev izbere tisto rešitev, ki je v javnem interesu ♪
  17.      preudáren  -rna -o prid., preudárnejši (á ā) ki ravna razumno, premišljeno: preudaren človek; preudaren upravitelj; biti preudaren / preudarno ravnanje / preudaren pogled preudárno prisl.: preudarno govoriti, izbirati ♪
  18.      preudáriti  -im dov. (á ȃ) s podrobnim razčlenjevanjem dejstev, podatkov priti do kakih zaključkov: naglo je vse preudaril in začel ukrepati; preudariti mora, kje naj se zaposli / preudariti vsako besedo // oceniti: preudariti okoliščine, položaj preudárjen -a -o: dobro preudarjen cilj; preudarjene besede ♪
  19.      preudárjati  -am nedov. (á) s podrobnim razčlenjevanjem dejstev, podatkov prihajati do kakih zaključkov: preudarjala sta, kako bi koristno porabila denar; dolgo je preudarjal, preden se je odločil // ocenjevati: preudarjal je svoj položaj; preudarjati svoje življenje // premišljati: ves dan je sedel v kavarni in preudarjal; začel je preudarjati o svojem delu preudarjajóč -a -e: preudarjajoč o tem, kako naj ravna, je hodil po parku ♪
  20.      preuránjen  -a -o prid. (ȃ) publ. 1. prezgodnji: preuranjena revolucija; preuranjeno veselje 2. prenagljen, nepremišljen: preuranjena izjava, sodba; preuranjena odločitev preuránjeno prisl.: preuranjeno sklepati / v povedni rabi govoriti o tem bi bilo preuranjeno ♪
  21.      preurédba  -e ž (ẹ̑) knjiž. preureditev: preuredba notranjščine gradu / lotil se je preuredbe svojega gospodarstva / družbene preuredbe spremembe ♪
  22.      preuredítven  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na preureditev: preureditveni načrt / preureditvena dela ♪
  23.      preusmériti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. narediti, da dobi, ima kaj drugo, drugačno smer, usmerjenost: preusmeriti vodni curek; preusmeriti vozilo / preusmeriti promet / preusmeriti rečno strugo; žarometi so se preusmerili; pren. materina smrt je preusmerila njegovo življenjsko pot 2. narediti, da ima kaka dejavnost drugo, drugačno vsebino: preusmeriti politiko; preusmeriti delovni postopek / preusmeriti misli; pogovor se je preusmeril / preusmeriti pozornost na kaj drugega // spremeniti področje dejavnosti česa: preusmeriti proizvodnjo v izdelavo umetnih plošč; kmetje so se preusmerili v pitanje telet / preusmeriti industrijo v vojne namene 3. povzročiti pri kom pripravljenost, odločitev za drugo, drugačno dejavnost: učenca so preusmerili v študij družboslovnih ved preusmérjen -a -o: preusmerjen promet ♪
  24.      preusmérjanje  -a s (ẹ́) glagolnik od preusmerjati: preusmerjanje prometa / preusmerjanje električnega toka / preusmerjanje vzgoje / preusmerjanje kmetijstva / preusmerjanje bralcev k branju kvalitetnejših knjig ♪
  25.      preusmérjati  -am nedov. (ẹ́) 1. delati, da dobi, ima kaj drugo, drugačno smer, usmerjenost: preusmerjati vodni tok / preusmerjati promet 2. delati, da ima kaka dejavnost drugo, drugačno vsebino: preusmerjati politično gibanje / preusmerjati javno mnenje // spreminjati področje dejavnosti česa: preusmerjati kmetijstvo; preusmerjati proizvodnjo 3. povzročati pri kom pripravljenost, odločitev za drugo, drugačno dejavnost: preusmerjati mladino v manj znane poklice / preusmerjati gledališko občinstvo k umetniško zahtevnejšim predstavam povzročati zanimanje zanje ♪

   28.869 28.894 28.919 28.944 28.969 28.994 29.019 29.044 29.069 29.094  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA