Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Te (2.876-2.900)


  1.      manifésten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. viden, očiten: manifestni sledovi; manifestna napaka; nosečnost še ni manifestna ♦ med. manifestno znamenje bolezni maniféstno prisl.: manifestno zdrav ♪
  2.      mànjvrédnosten  -tna -o prid. (ȁ-ẹ́) nanašajoč se na manjvrednost: manjvrednostna zavest / manjvrednostni kompleks ali manjvrednostni občutek pomanjkanje samozavesti zaradi resnične ali namišljene osebne pomanjkljivosti ♪
  3.      manométer  -tra m (ẹ̄) fiz. priprava za merjenje tlaka: koliko kaže manometer; avtoklav je opremljen z manometrom; manometer na parnem kotlu / kovinski manometer ♪
  4.      manšéten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na manšeto: oguljen manšetni rob / manšetni gumbi ♦ teh. manšetna tesnilka tesnilka v obliki kratke debele cevi; manšetno tesnjenje ♪
  5.      marionéten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na marionete: marionetna igra; marionetno gledališče / sestaviti marionetno vlado / marionetna država ♪
  6.      markánten  -tna -o prid., markántnejši (ȃ) knjiž. 1. ki se po svojih značilnih lastnostih zelo razlikuje od povprečja; izrazit, opazen: markanten obraz; markantna gora; markantno poslopje / ustvariti markanten odrski lik; markantni značaji v literarnem delu; markantna osebnost / markantne poteze obraza 2. pomemben, značilen: markanten dogodek; markantno poglavje markántno prisl.: to je markantno izraženo; markantno opisana oseba ♪
  7.      marketéndar  -ja m (ẹ̄) nekdaj kdor vodi potujočo vojaško kantino v sklopu prateža ♪
  8.      marketéndarica  -e ž (ẹ̄) nekdaj ženska, ki vodi potujočo vojaško kantino v sklopu prateža ♪
  9.      màrsikatéri  -a -o zaim. (ȁ-ẹ̄) izraža precejšnje število oseb ali stvari iz določene vrste: prečula je marsikatero noč; v marsikaterem pogledu ga prekaša; sam.: marsikateri bi se rad izmuznil; pog. v veseli družbi so marsikatero rekli povedali so več domislic, šal ♪
  10.      màrsikatérikrat  prisl. (ȁ-ẹ̄) redko velikokrat, večkrat: marsikaterikrat bi zvečer rajši ostal doma ♪
  11.      máršrúten  -tna -o prid. (ȃ-ȗ) nanašajoč se na maršruto: maršrutni načrt ♦ žel. maršrutni vlak vlak, ki od odpremne do namembne postaje ne spreminja sestave tovora ♪
  12.      martenzít  -a m (ȋ) metal. prenasičena trdna raztopina ogljika v jeklu, ki nastane pri hitrem ohlajanju ♪
  13.      martenzíten  -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na martenzit: martenzitno jeklo / martenzitna struktura jekla ♪
  14.      márter  -tra m (á) nižje pog. trud, napor: takega martra nikomur ne privoščim; škoda martra za to ♪
  15.      másten  -tna -o prid., mástnejši (á) 1. ki ima, vsebuje (razmeroma) veliko maščobe, masti: mastni kosi mesa; mastni ocvirki; mastna pečenka / kupil je mastno kremo za obraz in roke; mastna šminka / masten zajtrk // zelo zabeljen: žganci so bili rahli in mastni; rad ima mastne jedi // nav. ekspr. zelo debel, rejen: zaklali so mastnega prašiča / človek z mastnimi lici 2. pokrit z maščobo: njegovi lasje so bili gladki in mastni / mastna površina / ekspr. masten kamen // umazan od maščobe, masti: bil je masten okrog ust; mastna skleda, žlica 3. mehek, lepljiv: masten gnoj; mastna glina, zemlja; mastno apno, blato / mastne njive 4. ekspr. zelo velik, obilen: masten dobiček, zaslužek; masten plen; dati mastno napitnino / službo ima mastno zelo donosno 5. ekspr. nespodoben, nedostojen: pripovedovati mastne šale, zgodbice / mastna kletev, psovka ● ekspr. masten glas pretirano prijazen; publ. mastni tisk krepki in polkrepki tisk; nar. štajersko mastna nedelja pustna nedelja; ekspr. dobil je mastno zaušnico silovito, močno ◊ agr. prašič mastne pasme prašič, ki se goji za pridobivanje slanine; grad. mastna malta malta s povečano količino apna; kozm. mastna koža koža, ki izloča veliko maščobe; min. mastni sijaj sijaj kot pri z mastjo prevlečeni površini; usnj. mastno strojenje strojenje z ribjim oljem na irh mástno prisl.: mastno in slastno se gostiti; to so morali mastno plačati; mastno je zaklel mástni -a -o sam.: mastne pripovedovati; naložila sta mu precej mastnih; pojesti nekaj mastnega ♪
  16.      mastênje 1 -a s (é) redko maščenje1: mastenje kože ♪
  17.      mastênje 2 -a s (é) redko maščenje2: mastenje grozdja ♪
  18.      máte  -ja m (ȃ) zlasti v južnoameriškem okolju čaj iz listov paragvajske bodike: piti mate; neskl. pril.: mate čaj ♪
  19.      matemátičarka  -e ž (á) strokovnjakinja za matematiko: slavna matematičarka ♪
  20.      matemátičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na matematiko: matematični obrazec, simbol, zakon; matematično pravilo, sklepanje / matematična razprava / matematična jasnost, natančnost; matematično-statistične metode / rešiti matematično nalogo / knjiž. izražati se v matematičnem jeziku / ekspr. svoje delo opravlja z matematično doslednostjo zelo natančno ◊ filoz. matematična logika logika, ki proučuje formalne pogoje, pri katerih eni povedni stavki izhajajo iz drugih; fiz. matematično nihalo nihalo iz majhnega telesa in lahke vrvice; lingv. matematična lingvistika jezikoslovje, ki uporablja načela in metode matematike; mat. matematični dokazi dokazi, pri katerih se uporabljajo matematične metode; matematični izraz števila, povezana z računskimi znaki; matematična analiza analiza z matematičnimi sredstvi; matematična formula matemátično prisl.: matematično dokazati; biti matematično natančen; sam.: žarg. danes smo pisali matematično matematično šolsko nalogo ♪
  21.      matemátik  -a m (á) strokovnjak za matematiko: slaven matematik / gimnazija je razpisala mesto matematika / žarg., šol. najboljši matematik v razredu ♪
  22.      matemátika  -e ž (á) 1. veda o lastnostih količin in prostorov: razvoj matematike; inštitut za matematiko / naslednjo uro bo matematika; profesor matematike; ocena iz matematike / žarg., šol. nova matematika ob spremembi poučevanja tega predmeta v osnovni šoli leta 1971 matematika, obravnavana s stališča teorije množic 2. ekspr., s prilastkom kar pokaže ekonomičnost, smiselnost česa: volilna, zavarovalna, življenjska matematika ● ekspr. to je višja matematika izraža, da je kaj težko razložiti, razumeti ◊ mat. elementarna ali nižja matematika osnovni pojmi računstva in geometrije; gospodarska matematika ki proučuje gospodarske pojave; teoretična matematika ki raziskuje abstraktne matematične zakonitosti; višja matematika ki se obravnava na visokih šolah ♪
  23.      matemátikarica  -e ž (á) strokovnjakinja za matematiko: slavna matematikarica / pog. matematikarica je dala veliko naloge predavateljica matematike ♪
  24.      matematizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. uvajati matematična načela, metode v kaj: matematizirati kako vedo ♪
  25.      máten  -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na mat: matni napad / matna pozicija ♪

   2.751 2.776 2.801 2.826 2.851 2.876 2.901 2.926 2.951 2.976  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA