Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Te (2.794-2.818)


  1.      ligúster  -tra m (ú) vrtn. grm s suličastimi ali ovalnini listi, belimi cveti v socvetjih in črnimi jagodami, Ligustrum: živa meja iz ligustra ♪
  2.      líkovnoumétnosten  -tna -o prid. (ȋ-ẹ́) nanašajoč se na likovno umetnost: literarne in likovnoumetnostne smeri našega časa / pisati likovnoumetnostne kritike ♪
  3.      likvídnosten  -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na likvidnost: likvidnostna rezerva ♦ ekon. likvidnostni koeficient število, ki izraža razmerje med denarnimi sredstvi in zapadlimi obveznostmi ♪
  4.      limíten  -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na limito ali limit: določiti limitne norme / za vsako športno disciplino so določili limitni rezultat ♪
  5.      lístek  -tka m (ȋ) 1. manjšalnica od list: a) rastlina že poganja listke; nežni, svetlo zeleni listki / trgala je marjetici listek za listkom b) iz letala mečejo listke z reklamnim besedilom; za vrati je bil zataknjen listek s sporočilom; bel, popisan listek / niso glasovali z dviganjem rok, ampak z listki na katere so napisali svojo odločitev ali mnenje; izpraševalec je pripravil izpitne listke z vprašanji c) listek iz staniola / zrezati krompir na listke lističe č) pisati listek za svoje dekle ∙ pog. ker se ne moremo zediniti, kdo naj gre, bomo vlekli listke žrebali z listki 2. s prilastkom pravokoten kos papirja, kartona, navadno z določenim besedilom, za posebne namene: garderobni listek; ko se je vrnil k avtu, je našel na njem pritrjen globni listek; urejati kartotečne listke; izpolniti stavni listek za športno napoved; kupiti vozni listek do Celja; žrebni listek 3. zastar. podlistek, feljton: časopis je razpisal nagrado za najboljši listek / roman je izhajal v listkih ◊ bot. listek del sestavljenega lista, ki se lahko samostojno giblje in lahko sam zase odpade; rel. spovedni listek nekdaj potrdilo o opravljeni spovedi ♪
  6.      lísten  -tna -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na list 1: listna barva / debela listna plast pod drevesom / stebrič, okrašen z listnim ornamentom / zatirati listne uši zajedavske žuželke, ki sesajo rastlinske sokove 2. nanašajoč se na listje: listni koš ◊ agr. listna pegavost bolezen rastline, pri kateri tkivo listov na nekaterih mestih odmira in izgublja naravno barvo; listno gnojenje gnojenje s škropljenjem ali pršenjem gnojila na liste; bot. listna ploskev; listne reže odprtine v povrhnjici, ki uravnavajo izhlapevanje vode in izmenjavo plinov; listna žila; listno dno del lista, kjer vstopa iz stebla osrednja listna žila; listno zelenilo zeleno barvilo, ki omogoča v rastlinski celici nastajanje ogljikovih hidratov; rel. listna stran oltarja stran, na kateri se navadno bere berilo; šol. listna tabla tabla, pri kateri se pisalne ploskve obračajo kakor listi knjige; teh. listna vzmet vzmet v obliki ploščate palice; tekst. listni damast damast, ki ima vzorec v obliki črt, kvadratov, pravokotnikov; listno brdo brdo, obstoječe iz listov; vrtn. listni potaknjenec; listne rastline rastline, ki se gojijo zaradi lepih listov ♪
  7.      líster  -tra m (í) tekst. lahka, hrapava, svetlikajoča se tkanina iz bombaža in volne: obleka, suknjič iz listra ♪
  8.      líter  -tra m (í) 1. osnovna enota za merjenje prostornine: dva litra mleka, vina; kupiti tri litre borovnic, kostanja, pšena; v akumulacijskem jezeru je dvesto milijonov litrov [l] vode; koliko litrov drži sodček / prodajati na litre // steklenica, posoda za to enoto: gostilničar je vzel liter in šel v klet; stresati jagode v kovinski liter / sam je spil ves liter vsebino steklenice 2. pog. liter vina: stavil je tri litre, da bo zmagalo njegovo moštvo; natakar, še pol litra; ali boš dal, plačal za liter; ekspr. naročal je liter za litrom / liter belega belega vina ● ekspr. pri litru je zelo pogumen kadar pije vino ♪
  9.      literáren  -rna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na literatura 1, 2: a) romantika, realizem in drugi literarni tokovi; pisatelj goji različne literarne oblike; filmski ustvarjalec se je držal literarne predloge; lirika, epika in dramatika so literarne vrste / literarni umetniki, ustvarjalci / literarna umetnost / publ. v literarno areno prihajajo mladi pesniki; knjiž. svojo literarno pot je začel kot pesnik / literarni jezik knjižni jezik; leposlovni jezik; literarni krožek; literarni salon; organizirati literarni večer prireditev, na kateri se posredujejo poslušalcem literarna dela, navadno z branjem; literarna čitanka pomožni učbenik z izbranimi literarnimi sestavki in kratkimi življenjepisi avtorjev; literarna priloga časopisa; izdajati literarno revijo; njegovo literarno delo obsega deset knjig; ustvariti velika literarna dela b) imeti široko literarno obzorje / literarni zgodovinar; literarna kritika, veda; študirati literarno zgodovino c) velika literarna vrednost dela 2. značilen za literaturo: na tej sliki so literarne prvine močnejše kot likovne / literarni klišeji; publ. v njegovih delih prevladuje literarna manira // knjiž. neživ, neživljenjski, nenaraven: jezik v njegovih delih je preveč literaren; njen slog je nekoliko literaren // publ. v katerem so bistveni, osnovni izrazni elementi podrejeni drugotnim, značilnim za leposlovje: kritika očita filmu, da je literaren ● knjiž. pridobiti si literarno ime postati znan kot dober pisatelj, pesnik; gibati se v literarnih krogih med književniki, pisatelji ◊ gled. literarno gledališče; lit. literarna teorija literárno prisl.: literarno delovati; literarno obdelati snov; ta stavek zveni nekoliko literarno; biti literarno izobražen; literarno pisani spomini na pesnika ♪
  10.      literarizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. narediti kaj literarno: pisatelj je literariziral zgodbe iz svoje mladosti / strokovno besedilo se ne da literarizirati literarizíran -a -o: literarizirani spomini na narodnoosvobodilni boj ♪
  11.      literárnokrítičen  -čna -o prid. (ȃ-í) nanašajoč se na literarno kritiko: literarnokritična merila ♦ lit. literarnokritični esej ♪
  12.      literárnost  -i ž (ȃ) 1. lastnost, značilnost literarnega: prava literarnost romana 2. knjiž. neživost, neživljenjskost, nenaravnost: v teh odstavkih novele se čuti literarnost; literarnost nekaterih Stritarjevih pesmi; literarnost sloga; patetičnost in literarnost 3. publ. značilnost, da so bistveni, osnovni izrazni elementi česa podrejeni drugotnim, značilnim za leposlovje: v teh kiparjevih figurah ni nobene literarnosti; očitati filmu literarnost ♪
  13.      literárnoteorétičen  -čna -o prid. (ȃ-ẹ́) nanašajoč se na literarno teorijo: njegova literarnoteoretična dela ♪
  14.      literárnozgodovínski  -a -o prid. (ȃ-ȋ) nanašajoč se na literarno zgodovino: literarnozgodovinski članki / realistična literarnozgodovinska šola; doktor literarnozgodovinskih znanosti ♪
  15.      literát  -a m (ȃ) nav. ekspr. 1. književnik, pisatelj: literati, slikarji, znanstveniki 2. kdor piše literarna dela manjše umetniške vrednosti: on je le literat, le senca umetnika ♪
  16.      literátka  -e ž (ȃ) ženska oblika od literat: literatke in slikarke ♪
  17.      literátski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na literate: literatska družba / domislice prenapetih literatskih možganov ♪
  18.      literátstvo  -a s (ȃ) nav. ekspr. dejavnost literatov: problem Trdinovega literatstva / odklanjati prazno literatstvo ♪
  19.      literatúra  -e ž (ȗ) 1. umetnost, ki ima za izrazno sredstvo besedo, jezik, književnost: zanimati se za literaturo; zgodovina literature; pogovor o literaturi; smeri v literaturi / družbeno angažirana, mladinska, poučna, pripovedna, socialna, tendenčna literatura / umetniška literatura // navadno s prilastkom dela te umetnosti: brati izvirno, prevodno, slovensko, rusko literaturo; knjižnica izposoja tudi potopisno in znanstvenofantastično literaturo; avtorji zabavne literature / ekspr. te pesmi so biseri naše literature / knjiž. lepa literatura leposlovje 2. navadno s prilastkom celota umetniških, znanstvenih, poljudnih del naroda, človeštva; književnost, slovstvo: začetki francoske literature; Trubarjevo delo je temelj slovenske literature / žarg.: učenci ponavljajo literaturo in slovnico literarno zgodovino; predavati literaturo 3. navadno s prilastkom knjige, spisi o kaki stroki, kakem področju: brati poljudnoznanstveno literaturo; kupovati filozofsko, partijsko, zgodovinsko literaturo; širiti revolucionarno literaturo; pri pisanju je uporabil vso dosegljivo strokovno literaturo; policija je zaplenila propagandno literaturo; literatura o Cankarju / na koncu razprave je navedena literatura naslovi knjig, del, iz katerih je avtor dobil podatke ◊ muz. klavirska literatura tiskane klavirske skladbe ♪
  20.      ljubítelj  -a m (ȋ) 1. navadno s prilastkom kdor ima posebno zanimanje, nagnjenje za kaj: kot velik filmski ljubitelj rad hodi v kinoteko; biti ljubitelj dobre knjige, narave, živali; ljubitelj zabavnih melodij, umetnosti / redko ljubitelj knjig bibliofil / publ.: ta vrsta kave je našla že mnogo ljubiteljev mnogo ljudi jo kupuje, pije; ljubitelji smučanja so z letošnjo zimo zadovoljni smučarji 2. raba narašča kdor se iz veselja, nepoklicno ukvarja s čim; amater, diletant: igro je uprizorila skupina gledaliških igralcev ljubiteljev; precej gradiva je zbral tudi zgodovinar ljubitelj / razstavo so pripravili poklicni vrtnarji in ljubitelji ♪
  21.      ljubíteljica  -e ž (ȋ) ženska oblika od ljubitelj: ljubiteljica poezije ♪
  22.      ljubíteljski  -a -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na ljubitelje: novo avtorjevo knjigo so bralci pričakovali z veselim ljubiteljskim nemirom / nastopiti na ljubiteljskem koncertu; ljubiteljske gledališke skupine nepoklicne, amaterske 2. knjiž., redko bibliofilski: ljubiteljska izdaja ♪
  23.      ljubíteljstvo  -a s (ȋ) raba narašča ukvarjanje s čim iz veselja; nepoklicna dejavnost, amaterstvo: jezikovno ljubiteljstvo; njegovo igranje ne presega meje ljubiteljstva / prosti čas mu izpolnjujejo razna ljubiteljstva ♪
  24.      ljúdskoprosvéten  -tna -o prid. (ȗ-ẹ̑) nanašajoč se na ljudsko prosveto: podpirati ljudskoprosvetno delo / ljudskoprosvetna društva ♪
  25.      ločítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od ločiti: a) ločitev rude od jalovine / ločitev cerkve od države; ločitev sodstva od uprave / publ. ločitev duhov razcepitev v nazorsko različne skupine b) po ločitvi se je preselil v drug kraj; tožba za ločitev; vzrok za ločitev / ločitev zakona c) ločitev od dekleta je bila težka; ločitev od domačega kraja / ne jokaj, ločitev bo kratka ne bova dolgo ločena ∙ vznes. zdaj bije ura ločitve zdaj se moramo ločiti ♦ jur. ločitev (od mize in postelje) v cerkvenem pravu pri kateri zakonca pretrgata zakonsko skupnost, ostaneta pa v zakonski zvezi ♪

   2.669 2.694 2.719 2.744 2.769 2.794 2.819 2.844 2.869 2.894  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA