Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Te (27.769-27.793)



  1.      prámáti  -mátere ž, tož. prámáter, or. prámáterjo (-á) knjiž. začetnica rodu: člani rodu so se imenovali po pramateri / pramati človeškega rodu po bibliji Eva
  2.      prámeglà  -è in prámègla -e [mǝg] ž, rod. mn. prámègel stil. prámeglá (- -; -ǝ̀) astr., po Kant-Laplaceovi teoriji zmes plina in prašnih delcev, iz katere je nastalo osončje: ovreči teorijo o pramegli
  3.      prámeglíca  -e [mǝg] ž (-í) astr., po Kant-Laplaceovi teoriji zmes plina in prašnih delcev, iz katere je nastalo osončje
  4.      prámen  -éna mẹ́) daljši, tanjši skupek las, niti, vlaken: spletati pramene v kito; razdeliti lase v več pramenov; volneni pramen / pramen sivih las ♦ tekst. dolg, valjasto oblikovan skupek neurejenih vlaken s premerom od 1 do 2,5 cm // kar je temu podobno: korobač, spleten iz treh pramenov / trgati časopis v pramene / ekspr. sončni prameni; pramen megle, svetlobe
  5.      praménček  -čka m (ẹ̑) manjšalnica od pramen: pramenček las / pramenček svetlobe; pren., ekspr. svetel pramenček svobode
  6.      pránganje  -a s () nar. koroško procesija, pri kateri se nosi monštranca: pranganje ob veliki noči
  7.      pránger  tudi prángar -ja m (á) zgod., nekdaj steber, h kateremu postavljajo, privezujejo ljudi za kazen; sramotilni steber: ogledali smo si pranger ∙ ekspr. v romanu je avtor postavil na pranger tedanje meščane in njihovo moralo osramotil, osmešil
  8.      pránje  -a s (ā) glagolnik od prati: a) ročno, strojno pranje; pranje perila / dati srajco v pranje; imeti predpasnik v pranju; že po prvem pranju so zavese potemnele / stroj za pranje b) pranje avtomobilov; pranje krompirja c) pranje rude
  9.      práoblíka  -e ž (-) prvotna, osnovna oblika: spreminjati praobliko predmeta / praoblika te drame
  10.      práôče  -éta m, im. mn. práočétje tudi práočéti (-ẹ́) 1. knjiž. začetnik rodu: imeti skupnega praočeta / naš praoče po bibliji Adam // nav. mn., ekspr. davni prednik: tu so živeli že naši praočetje // praded: smrt njegovega praočeta 2. ekspr., s prilastkom idejni utemeljitelj, pobudnik: praoče materializma
  11.      prápodóba  -e ž (-ọ̑) knjiž. prvotna, osnovna podoba, oblika: spoznati prapodobo stvari / ustvariti prapodobo bodoče ljudske oblasti // zgled, vzor: narava je prapodoba vsega lepega in plemenitega / osrednji lik romana je prapodoba romantičnega junaka
  12.      prápor  -a tudi -ja m (á) 1. zastava društva, organizacije s simboli, navadno izvezena: taborniški odred je dobil svoj prapor; nositi prapor; društveni, gasilski prapor / udeležiti se razvitja prapora slovesnega prevzema prapora // star. zastava: razobesiti prapore / bojni prapori ∙ vznes. vzdignil je prapor svobode in napredka začel je boj za svobodo in napredek; ekspr. delavci so na svoj prapor zapisali zahtevo po osemurnem delavniku začeli so se boriti za osemurni delavnik 2. nekdaj manjša vojaška enota: za konjenico je korakalo osem praporov lokostrelcev
  13.      práporec  -rca m (á) knjiž. praporček: praporec z rimskim orlom / praporci na kopjih; vrh mlaja s praporcem ◊ vet. v pramenih viseča dolga dlaka na repu in nogah psov nekaterih pasem
  14.      praporščák  -a m (á) 1. kdor je določen za nošenje prapora: izbrali so ga za praporščaka 2. v stari Avstriji najvišji podoficirski čin ali nosilec tega čina: kot praporščak je bil začasno dodeljen kompaniji
  15.      práprábábica  -e ž (--á) prababica očeta ali matere: prababica in praprababica
  16.      práprádéd  tudi práprádèd -déda m, im. mn. práprádédje in práprádédi (--ẹ̑; -- --ẹ́) praded očeta ali matere: to hišo je postavil že njegov prapraded
  17.      práprot  -i ž (á) rastlina brez cvetov, z velikimi pernato deljenimi listi, ki raste navadno v gozdu: žeti praprot; jasa, porasla s praprotjo; hoditi med visoko praprotjo / drevesasta praprot ki ima deblo; sobna praprot primerna za gojenje v sobi / skriti se v praprot; hoditi po praproti ♦ bot. orlova praprot z dolgopecljatimi, do 2 m dolgimi pernatimi listi, Pteridium aquilinum; praprot črnica
  18.      práprotje  -a s (á) več praproti, praproti: jaso je preraslo praprotje; skriti se v gostem praprotju / hodili so po praprotju po svetu, poraslem s praprotjo
  19.      práprotnica  -e ž (á) nav. mn., bot. rastline, ki imajo korenine, steblo, liste in se nespolno razmnožujejo s trosi, Pteridophyta: cvetnice in praprotnice
  20.      práprotov  -a -o prid. (á) praproten: praprotovi listi / poljud. praprotovo seme trosi praproti
  21.      prasè  in práse -éta s ( ẹ́; á ẹ́) 1. ekspr. prašič: rediti praseta; cviliti kot prase / štiri tedne staro prase prašiček, pujsek 2. nizko ničvreden, malovreden človek: to prase mu ni dalo miru / kot psovka prekleto prase
  22.      prásec  -sca m (á) 1. ekspr. prašič: lačen prasec kruli; krmiti, zaklati prasca; krma za prasce / odstaviti prasce prašičke, pujske 2. nizko ničvreden, malovreden človek: kateri prasec jih je izdal / kot psovka prekleti prasec 3. nizko umazan človek: umiti moram tega prasca
  23.      prasétina  -e ž (ẹ̑) star. svinina: kupila je nekaj teletine in prasetine
  24.      prasíca  -e ž (í) 1. raba peša samica prašiča; svinja: pustiti prasico za pleme; prasica z mladički; pristoji mu kakor prasici sedlo prav nič / peljati prasico k merjascu 2. nizko ničvreden, malovreden človek: ti nisi prijatelj, prasica si / kot psovka prasica lažniva 3. nizko umazan človek: kakšna prasica pa si
  25.      prásíla  -e ž (-í) knjiž. kar omogoča življenje, dogajanje v naravi, se kaže v tem: razmišljati o prasilah v naravi

   27.644 27.669 27.694 27.719 27.744 27.769 27.794 27.819 27.844 27.869  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA