Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Te (26-50)

26.      têči  têčem nedov., têci tecíte; tékel têkla (é) 1. premikati se z neprenehnim gibanjem svojih delov, ki nimajo svoje oblike: tekočine tečejo; voda teče čez jez, med skalami; vino teče v sod; teči po cevi, strugi; teči v curku; počasi, ekspr. leno teči; teči in kapljati / iz rane teče gnoj, kri; solze ji tečejo po licih / brezoseb.: iz noge, rane mu teče; iz nosu mu teče; ob odjugi teče s streh / po ceveh teče plin / skozi vas teče potok; Sava teče v Donavo // premikati se z neprenehnim gibanjem svojih delov, delcev: pesek, žito teče v posodo / električni tok teče po žici 2. neprenehoma, brez prekinitve premikati se po čem: jermen, speljan po kolesu stroja, že teče / vrv se odvija in mu teče skozi dlani / predal teče po tirnicah, žlebičku / promet spet teče / ekspr., redko ladja teče po mirni gladini sorazmerno hitro plove, se premika // neprenehoma, brez prekinitve premikati se sem in tja, gor in dol ali neprenehoma vrteti se: če so kolesa dobro namazana, tečejo; žaga teče; gladko, lepo teči; teči in ustavljati se // neprenehoma, brez prekinitve premikajoč se, vrteč se delovati: kolovrat teče; motorji, stroji spet tečejo; ropotajoč, tresoč se teči / navita ura teče 3. trajati v času z neprenehnim, rednim sledenjem svojih enot: po kratkem molku pogovor spet teče; priprave za zborovanje tečejo; razprava še teče / radijska oddaja teče že dva meseca / publ., z oslabljenim pomenom: tekel je boj za človeško življenje bojevalo se je; v dvorani teče predvajanje filmov se predvajajo filmi 4. neprenehoma, brez prekinitve nadaljevati se, razvijati se: dela tečejo po načrtu; misli, stavki gladko tečejo / grški filozof je rekel: Vse teče / pripoved, zgodba teče; življenje teče dalje 5. trajati v neprenehnem sledenju svojih časovnih enot: peto leto teče, odkar je odšel; čas hitro teče 6. s prislovnim določilom obstajati v prostoru v neprenehnem sledenju svojih točk v določeni smeri: cesta teče med njivami, skozi gozd; meja teče po reki / vrstice tečejo do roba strani; na licih mu plitvo tečejo gube / cevi, žice tečejo vzporedno 7. neprenehoma, brez prekinitve slediti si: oznake tečejo po abecednem redu; lihe številke tečejo po drugi strani ulice 8. premikati se s hitrejšimi koraki tako, da sta v določenem trenutku obe nogi odmaknjeni od podlage: otrok teče po cesti; teči po stopnicah; teči domov; teči komu naproti; teči in hoditi; teči kot zajec hitro / teči na avtobus / konj, pes je začel spet teči / teči na smučeh premikati se s smučmi na nogah s hitrejšimi koraki / teči pred zasledovalci bežati // gojiti tek, ukvarjati se s tekom: teče že več let; teči in plavati // nastopati, tekmovati v teku: teklo bo deset tekmovalcev; teči na tekmovanju / teči za stavo 9. ekspr. hitro iti: nimam časa, tečem kupit kruh / teči po opravkih / pojdi hitro! Že tečem / dov. ko je pospravila, je tekla v trgovino ● ekspr. denar teče v blagajno neprenehoma, v večji količini prihaja; ekspr. jezik ji (gladko) teče, ji teče kot namazan izraža se spretno, z lahkoto; ekspr. tudi v tej deželi teče kri ljudje se bojujejo in umirajo; nar. ta lonec teče pušča; ekspr. plača mu vseeno teče osebne dohodke dobiva, čeprav dela dejansko ne opravlja; pog. laže, kot pes teče zelo; pogosto; publ. rok za pritožbe še teče še ni potekel; ekspr. še bodo tekle solze še bodo ljudje jokali, trpeli; ekspr. vino je teklo v potokih spili so zelo veliko vina; ekspr. zdaj mu pa že voda v grlo teče je v hudi časovni stiski zaradi kakega dela; evfem. tečejo mu zadnje ure kmalu bo umrl; knjiž. zibelka mu je tekla v kmečki hiši rodil se je; je kmečkega rodu; ekspr. ura teče, nič ne reče čas hitro in neopazno mineva ◊ šport. teči sto metrov pod desetimi sekundami; teči na deset kilometrov tekóč -a -e: tekoč domov, je srečal soseda; promet je tekoč; tekoča hrana; poročati o tekočih zadevah; voda, tekoča iz pipe; učenec, sposoben tekočega branja; tekoče gorivo; tekoče leto ∙ tekoči trak delovni postopek, pri katerem se predmet pomika od enega delovnega mesta do drugega, vmes pa mora vsak delavec opraviti svoj del delovnih opravil; ekspr. težave so si sledile kar na tekočem traku, po tekočem traku hitro druga za drugo; tekoča številka številka, ki brez prekinitve v določenem redu sledi številki prejšnje enote; tekoče vode naravne vode, ki tečejo zaradi višinske razlike; publ. tekoče zlato nafta ♦ ekon. tekoči izdatki izdatki v tekoči krajši časovni enoti; fin. tekoči račun račun, ki ga odpre banka ali kaka druga organizacija za medsebojne obračune s strankami; bančni račun, s katerega izplačuje banka tudi na kredit; tekoče obresti obresti od enega do drugega obračuna; fiz., kem. tekoče agregatno stanje agregatno stanje, v katerem snov nima sama svoje oblike, ima pa gladino; mont. tekoči pesek z vodo prepojen pesek v zemeljski skorji, ki pod pritiskom zasipava rove, jaške; teh. tekoči kisik pri nizki temperaturi utekočinjeni kisik; tekoči kristali tekočina iz molekul, ki so v prostoru urejene; tekoče stopnice stopnice, ki delujejo na principu tekočega traku; tisk. tekoča paginacija paginacija, ki se nadaljuje v naslednji številki revije, zvezka; trg. tekoči meter enota za merjenje dolžine ne glede na širino; prisl.: tekoče brati, govoriti; sam.: priti z delom na tekoče v stanje, ko se delo opravlja brez zaostanka, sproti; biti z dogodki na tekočem biti seznanjen z dogodki brez zamude, sproti ♪
27.      tečnáriti  -im nedov. (á ȃ) ekspr. 1. z neprimernim vedenjem, govorjenjem povzročati komu neprijetnosti, slabo voljo: kadar ga vprašam, kam gre, mi reče, naj ne tečnarim / vidiš, da sem imel prav, je tečnaril / tečnariti s svojimi nekdanjimi junaštvi postavljati se 2. z vztrajnimi, nepopustljivimi prošnjami, zahtevami si prizadevati za kaj: toliko časa je tečnaril, da so mu ustregli / tečnariti za novo kolo / tišina, je tečnaril vodja ♪
28.      téčnež  -a m (ẹ̑) kdor rad tečnari: odkrižati se tečneža / kot psovka utihni, tečnež tečni ♪
29.      téčnica  -e ž (ẹ̑) ženska, ki (rada) tečnari: sošolci so jo imeli za tečnico / kot psovka nehaj že, tečnica ♪
30.      tečnôba  -e ž (ó) 1. lastnost tečnega človeka; tečnost: izogibati se koga zaradi njegove tečnobe / vdano prenašati bolnikovo tečnobo 2. slabš. tečnež: škoda, da pride tudi ta tečnoba / kot psovka molči, tečnoba ♪
31.      téčnost  -i ž (ẹ́) 1. lastnost, značilnost tečnega, nasitnega: tečnost jedi 2. lastnost tečnega človeka: svoje tečnosti ni mogel prikriti / prenašati tečnost koga 3. slabš. tečnež: te tečnosti ne povabimo / kot psovka kar nergaj, tečnost tečna ♪
32.      tedàj  [tudi tǝd] prisl. (ȁ) I. 1. izraža čas, trenutek v preteklosti ali prihodnosti, kot ga določa sobesedilo: ne vem, kje sem bil tedaj; za hip je bil nepazljiv in prav tedaj se je zgodila nesreča; ravno tedaj, ko se je mračilo, so prišli domov / kadar kdo mnogo obljublja, tedaj bodite previdni / do tedaj se nihče ni zmenil zanjo; od tedaj je preteklo že mnogo let 2. izraža vzročno-sklepalno razmerje: nisva sprta, zakaj bi tedaj ne hodila skupaj; če ljudje ne znajo brati, kaj jim tedaj koristijo časopisi in knjige / sama si ni znala več pomagati, zaupala je tedaj svoje skrbi materi; elipt. zato vas vprašam še enkrat: kaj tedaj 3. z oslabljenim pomenom izraža nejevoljo, presenečenje, začudenje: doma ga ni. Kje je tedaj; sprašujem se, kaj tedaj sploh iščeš tukaj; dobro, naj tedaj jaz vse naredim II. v vezniški rabi za izražanje a) vzročno-sklepalnega razmerja: prišla sta še dva, tedaj nas je že deset; dolgo se nismo videli, tedaj si imamo dosti povedati b) navadno v podredju pogojno-posledičnega razmerja: če je to res, tedaj bo hudo; če si moker, tedaj se preobleci / res ne veš nič? Tedaj poslušaj; konec mora rasti iz celote, tedaj šele bo povest dobra ● star. komaj sva tedaj pa tedaj spregovorila kdaj pa kdaj ♪
33.      tedàjci  [tudi tǝd] prisl. (ȁ) star. tedaj, takrat: tedajci so se odprla vrata in vstopil je oče ♪
34.      tedánji  -a -e [tudi tǝd] prid. (ā) ki je bil, obstajal tedaj: tedanji časi so bili drugačni; zanimati se za tedanje običaje / tedanji lovci so bili dobri opazovalci narave; to je profesor, naš tedanji ravnatelj; sam.: zanima ga tedanje in sedanje ♪
35.      tedánjost  -i [tudi tǝd] ž (ā) tedanji čas: ljudje tedanjosti si zaradi tega niso delali skrbi ♪
36.      téden  -dna m (ẹ̑) 1. čas sedmih dni od ponedeljka do nedelje: prihodnji teden bo odločilen; ekspr. tedna ni in ni konec; sreda je tretji dan v tednu / prejšnji teden sem bil na dopustu; vsak teden jih obišče; ob koncu tedna se bo otoplilo; na tečaj hodi dvakrat na teden / med tednom zgodaj vstaja vse dni razen v nedeljo 2. navadno s števnikom čas sedmih dni: od dogodka so minili trije tedni / seminar traja en teden; bolezen se od tedna do tedna slabša; vrne se čez dva tedna; včasih je po cele tedne izostajal; posoditi za štiri tedne; v nekaj tednih bo delo končano; pred enim tednom je bila še zdrava; oditi po tednu bivanja domov; teden dni bom doma / pridi danes teden čez sedem dni // s prilastkom ta čas glede na kako značilnost, dejavnost: začetni tedni šolskega leta / ekspr. medeni tedni čas prvih tednov po poroki / teden otroka v katerem se posebno opozarja na pravice otrok do zdravstvenega varstva, vzgoje, izobrazbe in igre; teden Rdečega križa v katerem se posebno opozarja na zdravstvene, mirovne in druge humane akcije// s števnikom ta čas za označevanje starosti koga ali česa: pet tednov star dojenček 3. v zvezi delovni teden ustaljeno število delovnih dni, ur v enem tednu: začenja se nov delovni teden; skrajšanje delovnega tedna / dvainštirideseturni delovni teden; petdnevni delovni teden 4. v zvezi konec tedna sobota in nedelja, ko se navadno ne dela: konec tedna bomo preživeli doma / ob koncu tedna hodijo na izlete ● ekspr. zakonca imata tihi teden ne govorita, sta sprta; ekspr. zdravljenje se lahko vleče tedne in tedne zelo dolgo ◊ rel. veliki teden teden pred veliko nočjo ♪
37.      tédenski  -a -o [dǝn] prid. (ẹ̑) nanašajoč se na teden: tedenski izkupiček, zaslužek / število tedenskih ur za učni predmet / dnevni in tedenski počitek / tedenska priloga časopisa ♦ zgod. tedenski vinar davščina za obrambo proti Turkom tédensko prisl.: tedensko sestavljati poročila; izhajati dvakrat tedensko ♪
38.      tedéum  -a m (ẹ̑) 1. rel. zahvalna pesem z začetkom: Te Deum: peti tedeum 2. muz. skladba na besedilo te pesmi: komponirati tedeum ♪
39.      tédnik  -a m (ẹ̑) 1. časopis, revija, ki izhaja vsak teden: izdajati tednik; naročiti se na tednik / kupiti, prebrati tednik / humoristični, politični, ženski tednik; ilustrirani tednik 2. navadno v zvezi delovni tednik ustaljeno število delovnih dni, ur v enem tednu; delovni teden: petdnevni delovni tednik ◊ film. kratek film o najpomembnejših dogodkih tedna ♪
40.      tednína  -e ž (ȋ) nekdaj plačilo za delo enega tedna: poljskim delavcem so povečali tednino ♪
41.      teenager  in tinejdžer -ja [tínéjdžer] m (ȋ-ẹ̑) publ. od enajst, dvanajst do osemnajst, devetnajst let star fant; najstnik: zabave teenagerjev; oblačila za teenagerje ♪
42.      teenagerski  in tinejdžerski -a -o [tínéjdžer-] prid. (ȋ-ẹ̑) nanašajoč se na najstnike; najstniški: teenagerska skupina / teenagersko vedenje ♪
43.      teflón  -a m (ọ̑) kem. umetna snov iz ogljika in fluora, odporna proti kemikalijam in višjim temperaturam: prevleči posodo s teflonom ♪
44.      teflónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na teflon: teflonska prevleka / teflonska posoda ♪
45.      tég  -a m (ẹ̑) knjiž. 1. nategovanje, vlečenje: teg zlomljene roke; sila tega ♦ alp. s tegom vrvi preplezati steno z enakomernim nategovanjem, vlečenjem vrvi zaradi varovanja, opore pri plezanju 2. sila nategovanja, vlečenja: teg popusti; povečati teg ♪
46.      tegínja  -e ž (í) zastar. 1. težava, nadloga: imeti mnogo teginj 2. slabost, omotica: obšla ga je teginja ♪
47.      tegníti  in tégniti -em nedov. (ȋ ẹ́) zastar. dajati: tegniti komu dovolj denarja / kaj mu tegne to predrznost ♪
48.      tegôba  -e ž (ó) knjiž. 1. težava, neprijetnost: prenašati tegobe; vojne, zimske tegobe; tegobe nosečnosti, življenja; mraz, lakota in druge tegobe 2. ed. neugodno čustvo ob doživljanju česa duševno težkega, mučnega: prevzela ga je tegoba / ekspr. srce se mu napolni s tegobo ♪
49.      tegôben  -bna -o prid. (ó ō) knjiž. 1. prevzet od neugodnega čustva ob doživljanju česa duševno težkega, mučnega: biti tegoben; ekspr. tegobno srce 2. ki povzroča, vzbuja težko, mučno duševno stanje: tegoben čas, trenutek; tegoben položaj // ki vsebuje, izraža kaj duševno težkega, mučnega: tegobna pripoved / reči s tegobnim glasom tegôbno prisl.: tegobno se oglasi sirena ♪
50.      tegôbnost  -i ž (ó) knjiž. lastnost, značilnost tegobnega: tegobnost pokrajine / tegobnost mu izgine z obraza ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226