Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Te (25.769-25.793)


  1.      pobítost  -i ž (ȋ) stanje pobitega človeka: obšla ga je pobitost; zapadel je v duševno otopelost in pobitost / moralna pobitost ♪
  2.      poblátiti  -im dov. (á ā) knjiž. umazati z blatom: poblatiti tla / voz ji je poblatil obleko pobláten -a -o: poblatena obleka ♪
  3.      poblaznéti  -ím dov. (ẹ́ í) postati blazen: jetnik je poblaznel / ekspr. ko je to slišala, je čisto poblaznela / ekspr. poblazneti od sovraštva, strahu poblaznèl in poblaznél -éla -o: poblaznel človek ∙ ekspr. v poblazneli grozi je tekel za njim zelo veliki ♪
  4.      pobledéti  -ím dov., poblédi tudi poblêdi (ẹ́ í) 1. izgubiti naravno barvo: shujšal je in pobledel / lica so mu pobledela // prebledeti: ob tej novici je pobledel; pobledeti od jeze, strahu; pobledel je kot zid 2. redko obledeti: črnilo, slika z leti pobledi 3. knjiž. izgubiti močen sijaj, svetlobo: zvezde so pobledele 4. knjiž. postati manj izrazit: spomin na to mu je že pobledel pobledèl in pobledél -éla -o: pobledel obraz; od pranja pobledela obleka ♪
  5.      poblèsk  tudi poblésk -éska m (ȅ ẹ́; ẹ̑) 1. trenuten, rahel odboj iskreče se svetlobe: gledal je sončne pobleske na strehah / ekspr. zadnji pobleski zarje odsevi 2. ekspr., s prilastkom kratkotrajen, močen izraz, pojav česa: včasih ima pobleske genialnosti / svetli pobleski ljubezni / knjiž. v tem je majhen poblesk resnice drobec, delček ♪
  6.      poblískati se  -am se dov., tudi pobliskájte se; tudi pobliskála se (í) 1. brezoseb. na hitro močno zasvetiti se: iz topa se je pobliskalo / na nebu se je pobliskalo 2. ekspr. odbiti iskrečo se svetlobo: okna so se pobliskala / jezno, veselo so se mu pobliskale oči ● ekspr. se ti je zdaj pobliskalo, kako je z njim si zdaj dojel, spoznal ♪
  7.      pobliskávati  -am nedov. (ȃ) 1. večkrat, v presledkih močno zasvetiti: onkraj reke pobliskavajo luči mesta / avtomobilist mu je pobliskaval z žarometi; brezoseb. na zahodni strani neba (se) je pobliskavalo 2. ekspr. odbijati iskrečo se svetlobo: bajoneti, okna pobliskavajo v soncu / oči mu jezno pobliskavajo / pobliskavati z očmi; pren. v teh verzih pobliskava modrost // prikazovati, gibati se v iskreči se svetlobi: beli zobje se ji pobliskavajo izza rdečih ustnic / iz njenih oči pobliskava šaljivost ● pog. reporterji pobliskavajo z aparati fotografirajo z uporabo bliskovne luči; ekspr. v spominu so se mu pobliskavale osebe iz letovišča se jih je večkrat, za krajši čas spomnil ♪
  8.      poblísniti  -em dov. (í ȋ) 1. na hitro močno zasvetiti se: luč je poblisnila in ugasnila; brezoseb. iz puške se je poblisnilo 2. ekspr. odbiti iskrečo se svetlobo: okna so kdaj pa kdaj poblisnila / jezno poblisniti z očmi ● ekspr. te besede so mi poblisnile skozi možgane sem se jih nenadoma spomnil; ekspr. šele tedaj se mi je poblisnilo, kaj je hotel sem dojel, spoznal; ekspr. nič pametnega se mi ni poblisnilo, zato sem molčal se nisem spomnil, domislil ♪
  9.      poblížje  in poblíže prisl. (í) knjiž. 1. bolj od blizu: pozneje sem si to skalovje ogledal pobližje; tega motorja še nisem videl pobližje 2. natančneje, podrobneje: oglejmo si vsebino romana pobližje; delavce moramo pobližje seznaniti s pravicami in dolžnostmi / morala bi se pobližje spoznati ♪
  10.      pobóčen  -čna -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na pobočje: pobočni greben / pobočna lega / pobočni veter 2. zastar. stranski: pobočne osebe romana / pobočni sorodniki daljni ♪
  11.      pobóčnica  -e ž (ọ̑) 1. voj. skupina vojakov ali vojaška enota, ki ščiti, varuje bok večje vojaške enote na pohodu: napadla jih je sovražnikova pobočnica; možje iz pobočnice brigade 2. zool. cevasto čutilo na boku rib, ki omogoča orientacijo v prostoru: občutljivost pobočnice ♪
  12.      pobòj  -ôja m (ȍ ó) glagolnik od pobiti: preprečiti poboj divjadi ● star. zaradi poboja obeh bratov je bil obsojen na smrt uboja, umora; star. izognil se je vsesplošnemu poboju pretepu, spopadu ♪
  13.      pobóljšati  -am dov. (ọ̑) 1. povzročiti, da kdo pridobi boljše lastnosti: nova družba ga je poboljšala; tega človeka ni mogoče poboljšati; sklenila sta se poboljšati 2. izboljšati: poboljšati življenjske razmere / poboljšati kakovost izdelkov ● žarg., šol. učenec se je poboljšal v fiziki ima boljše ocene pobóljšan -a -o: poboljšani kaznjenci; poboljšani odnosi ♪
  14.      poboljševálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na poboljševanje: poboljševalni namen vzgoje ● pog. vzgojni poboljševalni dom prevzgojni dom; pog. poboljševalni zavod vzgojni zavod ◊ jur. kazenski poboljševalni dom zavod, v katerem prestajajo daljše kazni odvzema prostosti odrasli obsojenci; kazenski poboljševalni zavod zavod za prestajanje kazni odvzema prostosti ♪
  15.      poboljševálnica  -e ž (ȃ) jur., do 1930 zavod za mladoletne prestopnike: biti v poboljševalnici ● pog. če boš tak, te bomo dali v poboljševalnico v prevzgojni dom ♪
  16.      poboljšljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da poboljšati: poboljšljiv obsojenec / nekateri ljudje niso poboljšljivi ♪
  17.      pobórnica  -e ž (ọ̑) ženska oblika od pobornik: bila je vneta pobornica te politike / pobornica za ženske pravice ♪
  18.      pobórnik  -a m (ọ̑) knjiž. zagovornik, privrženec: on je odločen pobornik teh idej / pobornik za mir borec; pobornik za ustanovitev društva pobudnik, začetnik ♪
  19.      pobòt  -óta m (ȍ ọ́) jur. pobotanje: pobot terjatev ♪
  20.      pobótanje  -a s (ọ̄) glagolnik od pobotati: pobotanje sprtih prijateljev / pobotanje terjatev ♪
  21.      pobótati  -am dov. (ọ̄) s svojim delovanjem, vplivom doseči, da kdo nima, ne kaže več odklonilnega odnosa do koga: pobotati sprta zakonca; sporekla sta se, a sta se kmalu spet pobotala; pobotal se je z očetom ◊ jur. pobotati terjatev poravnati jo z nasprotno terjatvijo pobótati se star. dogovoriti se, pogoditi se: pobotati se za plačilo pobótan -a -o: pobotana soseda ♪
  22.      pobótnica  -e ž (ọ̑) jur. dokument, s katerim se potrdi plačilo dolga: izdati, podpisati pobotnico / izbrisna pobotnica ♪
  23.      pobóžati  -am dov. (ọ̑) 1. ljubkujoče premakniti roko po čem: pobožati otroka po licu; pren. njene oči so ga pobožale; pobožal jo je s pogledom 2. knjiž. povzročiti prijeten, ugoden občutek: lahen veter mu je pobožal lica; sončni žarki so ga pobožali po obrazu; pren. ta beseda ga je prijetno pobožala ● ekspr. pobožati koga s palico udariti ♪
  24.      pòbožíčen  -čna -o prid. (ȍ-ȋ) v krščanstvu nanašajoč se na čas po božiču: pobožično vreme / pobožični teden ♪
  25.      pobraníti se  in pobrániti se -im se dov. (ȋ á) krajši čas braniti se: pobranil se je zaradi lepšega / saj nisem hotel, se je pobranil pred očetom ♪

   25.644 25.669 25.694 25.719 25.744 25.769 25.794 25.819 25.844 25.869  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA