Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Te (25.569-25.593)


  1.      plebiscít  -a m (ȋ) ljudsko glasovanje na kakem ozemlju o priključitvi tega določeni državi: udeležiti se plebiscita / koroški plebiscit plebiscit leta 1920, po katerem je Koroška pripadla Avstriji ♪
  2.      plebiscitáren  -rna -o prid. (ȃ) dosežen s plebiscitom: plebiscitarna odločitev plebiscitárno prisl.: plebiscitarno se odločiti za priključitev ∙ publ. ljudje so prav plebiscitarno izrazili svoje ogorčenje množično ♪
  3.      plébs  -a m (ẹ̑) 1. pri starih Rimljanih pripadniki preprostega, brezpravnega, vendar svobodnega družbenega sloja: plebs se je ukvarjal z obrtjo in trgovino; zahteve rimskega plebsa 2. nav. ekspr., v razredni družbi pripadniki socialno nižjih družbenih slojev: prebujena zavest vaškega plebsa / prostaški plebs ● knjiž. uživati zaupanje plebsa ljudstva ♪
  4.      plečàt  -áta -o prid. (ȁ ā) 1. ki ima (razmeroma) močno razvita pleča: plečat moški; plečata žival / plečato telo 2. ekspr. podolgovat, zaobljen: plečat hrbet gore; plečato pobočje ♪
  5.      pledírati  -am nedov. (ȋ) knjiž., v zvezi z za prizadevati si, zavzemati se: v diskusiji je plediral za pravično oceno dela / pledirati za mir; pisatelj je plediral za realizem ∙ knjiž., redko pledirati novo uredbo zagovarjati, braniti ♦ jur. imeti končni govor na glavni obravnavi ♪
  6.      plèh  plêha m (ȅ é) nižje pog. pločevina: na dvorišču je bil velik kup pleha / avtomobilski pleh ∙ nižje pog. koliko je povsod tega pleha avtomobilov; neskl. pril.: pleh muzika godba na pihala ♪
  7.      plêhek  stil. plehák -hka -o stil. -ó prid. (é ȃ é) 1. brezokusen, neokusen: plehka kava; piti plehko vino / nar. juha je spet plehka premalo slana 2. vsebinsko prazen: ogledali so si plehek film; plehke besede; plehka literatura; plehko govorjenje // ki je brez izrazitih potez, značilnosti: peti s plehkim glasom; plehek nasmeh 3. ki ni sposoben močno občutiti, doživeti: plehek človek ♪
  8.      pleistocénski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na pleistocen, ledenodoben: pleistocenski prod; pleistocenska poledenitev ♦ antr. pleistocenski človek človek iz pleistocena, ki je živel v votlinah, jamah ♪
  9.      plejáda  -e ž (ȃ) knjiž., z rodilnikom skupina pomembnejših ljudi v določenem času, ki jih druži enaka dejavnost, interesi: stališče je zagovarjala tudi plejada francoskih ekonomistov; plejada impresionistov; plejada slovenskih pesnikov // skupina, vrsta navadno pomembnejših, vidnejših rezultatov kake dejavnosti: plejada knjig / plejada uspelih poskusov ♪
  10.      pléksi  neskl. pril. (ẹ̑) kem., v zvezi pleksi steklo trda, lahka, prozorna umetna snov, ki se pri višji temperaturi zmehča in se da oblikovati: luči iz pleksi stekla ♪
  11.      pléksiglas  -a m (ẹ̑) žarg. pleksi steklo: akvarij iz pleksiglasa ♪
  12.      pléksus  -a m (ẹ̑) anat. skupek prepletajočih se žil, živcev, pletež: žilni, živčni pleksus ◊ šport. udarec v pleksus pri boksu udarec v želodec ♪
  13.      plektrón  -a m (ọ̑) muz., pri starih Grkih kovinska ali slonokoščena paličica za potegovanje po strunah ♪
  14.      plême  -éna s (é ẹ́) 1. skupnost ljudi, navadno na določenem ozemlju, ki jih druži skupen izvor, skupna preteklost, podoben jezik, običaji: črnska, indijanska plemena 2. vet. živali iste pasme, ki se v določenih lastnostih razlikujejo od drugih živali iste pasme: vzgoja novih plemen 3. navadno v zvezi z biti za, določiti za, pustiti za razmnoževanje, razplojevanje: ta telica bo za pleme; pustiti bikca za pleme / žival za pleme plemenska žival ● nar. krava ni vzela plemena se ni obrejila; star. iti po plemenu goniti se; pariti se; zastar. črno pleme črna rasa; zastar. slovstvo slovanskih plemen narodov ◊ agr. sadno pleme sadna drevesa, ki so nastala s križanjem različnih vrst istega rodu; zgod. pleme skupnost krvno sorodnih bratstev v rodovno-plemenski družbi ♪
  15.      plemenít  -a -o prid., plemenítejši (ȋ) 1. ki ima pozitivne lastnosti v moralnem, duhovnem pogledu: plemenit človek, značaj; biti plemenit / plemenit cilj; plemenita misel; plemenito dejanje; biti plemenitega srca / plemenit poklic ki se opravlja z veliko človekoljubja, požrtvovalnosti; ekspr. bil je ljudski pisatelj v najplemenitejšem pomenu te besede v najbolj pozitivnem 2. s širokim pomenskim obsegom ki po kakovosti, obliki zelo presega stvari svoje vrste: preja s plemenitim leskom; kazati plemenit okus; plemenita preprostost v oblačenju / plemenito vino / plemenit ton violine zelo lep, ki vzbuja ugodje // lepo, skladno oblikovan: plemenita arhitektura; plemenita glava konja / plemenite kretnje; plemenite poteze njegovega obraza 3. plemiški, plemenitaški: plemenit rod; plemenita družina / biti plemenite krvi plemenitega rodu / kot pristavek k imenu plemiča, nekdaj Julij plemeniti [pl.] Kleinmayr ◊ agr. plemenita rastlina rastlina, ki ima s križanjem, namernim izborom izboljšane lastnosti; žlahtna rastlina; les. plemeniti furnir furnir za oblaganje zunanje strani izdelkov; plemeniti les kakovosten les z lepo strukturo in barvo; metal. plemenite kovine kemično zelo obstojne kovine, ki se uporabljajo zlasti za nakit in kovance; obrt. plemenito krzno tanko in odporno krzno z lesketajočo se dlako; teh. plemenito jeklo jeklo z izboljšanimi lastnostmi; vet. plemenita pasma konja pasma, ki ima s križanjem, namernim izborom izboljšane lastnosti plemeníto prisl.: plemenito ravnati ♪
  16.      plemenítiti  -im nedov. (í ȋ) 1. delati kaj plemenito, dobro: plemenititi duha z branjem dobrih knjig; delo nas plemeniti // izboljševati, bogatiti: plemenititi jezik / plemenititi pri otroku čustvo tovarištva 2. teh. opravljati dokončna dela na materialu za lepši videz, boljšo kakovost: plemenititi tkanine ◊ agr. izboljševati lastnosti rastline s križanjem, namernim izborom; žlahtniti ♪
  17.      plemenítost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost plemenitega: deluje iz idealizma in plemenitosti; plemenitost in poštenost / sivi lasje so dajali njegovemu obrazu nekako plemenitost ♪
  18.      plémiški  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na plemiče ali plemstvo: plemiški grb; plemiška noša / podedovati plemiški naslov; biti plemiškega rodu; plemiška družina / plemiški pravni sistem; plemiški stan; plemiško sodišče ♪
  19.      plén  -a m (ẹ̑) 1. kar se pridobi s plenjenjem: razdeliti plen; vojaki so se vračali s pohodov z velikim plenom ♦ jur. vojni plen 2. kar se ulovi, nalovi: proti večeru sta nastavila pasti, zjutraj sta šla pobirat plen; lovci so ostali brez plena; lovski plen / žival preži na plen; pes se je pognal za plenom / ekspr. plen carinskih organov je bil dober so veliko zaplenili ● postati plen knjiž., ekspr. postala je lahek plen spretnega goljufa brez težav, hitro jo je ogoljufal; knjiž., ekspr. dežela je postala plen okupatorja zasedel jo je okupator; knjiž., ekspr. hiša je, postaja plen razpadanja razpada ♪
  20.      pléna  -e ž (ẹ́) 1. teh. oksidna plast na kovini, ki nastane ob žarjenju pri visoki temperaturi: kovina je prekrita s pleno 2. star. luska, ploščica: odlomiti od kamna pleno ♪
  21.      plenáren  -rna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na plenum: plenarni govori; plenarna odločba / plenarna seja centralnega komiteja plenárno prisl.: kongres je delal plenarno in v treh komisijah ♪
  22.      plénast  -a -o prid. (ẹ́) teh. pokrit s pleno: plenasto železo ♪
  23.      plenêr  -ja tudi -a m (ȇ) um. slikanje, pri katerem se upošteva ozračje in svetloba na prostem: mojster plenerja / slikati v plenerju na prostem ♪
  24.      plenerízem  -zma m (ȋ) um. umetnostna smer v slikarstvu v drugi polovici 19. stoletja, ki upošteva ozračje in svetlobo na prostem: predstavnik plenerizma ♪
  25.      pleníca  -e ž (í) tkanina, navadno pravokotna, za zavijanje dojenčka: oprati plenice; poviti otroka v bele, mehke plenice ∙ ekspr. ni še dolgo tega, kar je močil plenice je bil otrok; ekspr. zdaj je tudi on zlezel iz plenic postal odrasel, samostojen; ekspr. ta znanost je še v plenicah na začetni razvojni stopnji ♪

   25.444 25.469 25.494 25.519 25.544 25.569 25.594 25.619 25.644 25.669  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA