Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Te (2.494-2.518)


  1.      katéri 1 -a -o zaim. (ẹ̄) 1. izraža vprašanje po izbiri osebe ali stvari iz določene vrste: kateri ključ je pravi? katero obleko boš oblekla? na katere pomanjkljivosti namiguješ? za nabavo katerih strojev se zanima tovarna? / ekspr. »mi smo to sklenili.« »Kateri mi?« / v samostalniški rabi, pri upoštevanju spola in števila: katera ostane na domu? kateri od vas so se udeležili sestanka? / v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnih stavkih: vprašanje je, kateri bolje plava; pazi, do katere meje smeš / raziskoval je, kateri in kakšni so bili predniki človeka // izraža vprašanje po mestu v zapovrstju: katerega (dne) smo danes? kateri si prišel na cilj? 2. navadno v samostalniški rabi, pri upoštevanju spola in števila izraža nedoločeno, poljubno osebo ali stvar iz določene vrste: včasih kateri zamudi; dobile so, kar je katera zaslužila; ekspr. rešil je svojo in še katerega družino; če vas katerega izberejo, naj kar sprejme ● navihana je kot le katera zelo; ekspr. potrkal sem na peta ali katera že vrata na veliko vrat; prim. malokateri, redkokateri ♪
  2.      katéri 2 -a -o zaim. (ẹ̑) v vezniški rabi, v oziralnih odvisnih stavkih 1. za uvajanje stavka, ki prilastkovno določa osebo ali stvar v nadrednem stavku a) v predložni rabi: to je čas, o katerem govorimo; žena, do katere je imela zaupanje; volilna enota, v kateri kandidira / neprav. razpisano je delovno mesto, za katerega je potrebna visoka izobrazba za katero b) pri izogibanju dvoumosti: mati mojega prijatelja, kateri je zdaj v Kopru; to je tisti, kateremu je vse zaupal / raba peša on je mož, kateremu se sme verjeti ki se mu sme; zastar. odšel je na kongres, kateri obravnava ta vprašanja ki // raba peša za uvajanje stavka, ki na splošno določa osebo ali stvar v nadrednem stavku: katere hočete na izlet, se prijavite; katera vzame pijanca, je neumna tista, ki; vsaka, ki / katere čevlje obuje, vsaki ga ožulijo 2. v rodilniku za izražanje pripadnosti, lastnine: odbor, katerega naloge so znane; ljudstvo, v katerega imenu nastopate; publ. predpisi, na podlagi katerih se določa dohodnina 3. za dopolnjevanje, opredeljevanje vsebine nadrednega stavka: odštel mu je deset tisočakov, od katerih je dva pridržal; prodajalka mu je dala vrečico, v katero je stresel sladkorčke (in) vanjo je stresel; publ. motovilec je prineslo na trg nekaj kmetic, katere so ga hitro prodale te so ga hitro prodale ● zastar. ta stil vlada do Michelangela, kateri mojster pomeni začetek nove dobe (in) ta mojster; napake najdeš na katerem si že bodi človeku kateremkoli, kateremsibodi; prim. katerikoli, katerisibodi ♪
  3.      katérikóli  -a- -o- in katéri -a -o kóli zaim. (ẹ̑-ọ̑) ki izraža poljubnost osebe ali stvari: pomaga mi več kot katerikoli sorodnik; na sprehod greš lahko v katerikoli obleki / udarec lahko pride od katerekoli strani / v vezniški rabi, v oziralnih odvisnih stavkih utrgaj si rožo, katerokoli hočeš; sam.: kateregakoli bi doletela ta čast, naj jo sprejme ♪
  4.      katérikrat  prisl. (ẹ̄) star. kdàj: ali si bil že katerikrat na Triglavu / katerikrat je deževalo, katerikrat je padala sodra včasih ♪
  5.      katérisibódi  -a- -o- in katéri -a -o si bódi zaim. (ẹ̑-ọ́) katerikoli: zapojte katerosibodi slovensko pesem ♪
  6.      katéta  -e ž (ẹ̑) geom. vsaka od stranic pravokotnega trikotnika, ki leži ostremu kotu nasproti: kvadrat nad kateto ♪
  7.      katéter  -tra m (ẹ́) med. cevka za uvajanje v telesno votlino, v izvodilo, v organ: izprazniti sečnik s katetrom; gumijast, steklen kateter / trajni kateter ki ostane v sečniku za stalno izpraznjevanje (seča) ♪
  8.      kateterizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) med. uvajati kateter v telesno votlino, v izvodilo, v organ: kateterizirati sečnik, srce / kateterizirati bolnika // odvajati, dovajati tekočino s katetrom: kateterizirati seč ♪
  9.      kavtéla  -e ž (ẹ̑) knjiž. previdnostni ukrep: kavtela zoper zlorabo ♪
  10.      kavterizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) med. uničevati tkivo z razžarjeno, segreto iglo ali z jedkimi kemikalijami; izžigati, jedkati: kavterizirati rano ♪
  11.      kavzalitéta  -e ž (ẹ̑) redko kavzalnost: odkril je kavzaliteto dogajanja ♪
  12.      kazátelj  -a m (ȃ) publ., navadno s prilastkom kazalec, kazalnik: tako bo mogoče priti do realnih kazateljev za planiranje zdravstvenih ustanov ♪
  13.      kažipóten  -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kažipot: kažipotni napisi / kažipotne table na križiščih; kažipotno znamenje ♪
  14.      kémosintéza  -e ž (ẹ̑-ẹ̑) bot. asimilacija ogljikovega dioksida in vode v nekaterih bakterijah pod vplivom energije, ki se sprošča pri oksidaciji anorganskih spojin ♪
  15.      kémotéhnik  -a m (ẹ̑-ẹ́) publ. kemijski tehnik: tovarna razpisuje delovno mesto kemotehnika ♪
  16.      kémoterapévtičen  -čna -o (ẹ̑-ẹ́) pridevnik od kemoterapija: kemoterapevtično sredstvo ♪
  17.      kémoterapíja  -e ž (ẹ̑-ȋ) med. zdravljenje s kemičnimi sredstvi: kemoterapija raka, tuberkuloze ♪
  18.      késteljski  tudi késtheljski -a -o prid. (ẹ̑) arheol., v zvezi kesteljska kultura avarska in slovanska materialna kultura zgodnjega srednjega veka s središčem v Panoniji ♪
  19.      kilométer  -tra m (ẹ̄) 1. dolžinska mera, 1.000 m: oddaljen je nekaj kilometrov iz mesta; deset kilometrov [km] dolga pot / število prevoženih kilometrov narašča / vozi sto kilometrov na uro / kubični, kvadratni kilometer ∙ pog. avto je požiral kilometre zelo hitro se premikal, vozil ♦ žel. netotonski kilometer; potniški kilometer enota za obračunavanje prevoza potnika na razdalji 1 km; tovorni kilometer enota za obračunavanje prevoza ene tone tovora na razdalji 1 km 2. ekspr., v prislovni rabi izraža nedoločeno veliko razdaljo: kilometre naokoli ni bilo luči ♪
  20.      kílopóndméter  -tra m (ȋ-ọ̑-ẹ̄) fiz. enota za merjenje dela, energije in toplote, približno 10 joulov ♪
  21.      kilováten  -tna -o prid. (ȃ) fiz., navadno v zvezi kilovatna ura delo, opravljeno v eni uri pri moči enega kilovata ♪
  22.      kílovólten  -tna -o (ȋ-ọ̑) s števnikom pridevnik od kilovolt: 220-kilovoltni daljnovodi ♪
  23.      kinestétičen  -čna -o prid. (ẹ́) anat., navadno v zvezi kinestetični občutek sposobnost za zaznavanje dražljajev v mišicah in kitah pri gibanju ♪
  24.      kínoamatêr  -ja m (ȋ-ȇ) kdor se nepoklicno ukvarja s snemanjem (filmov): fotoamaterji in kinoamaterji ♪
  25.      kínooperatêr  -ja m (ȋ-ȇ) kdor dela s kinoprojektorjem: razpisano je mesto kvalificiranega kinooperaterja ♪

   2.369 2.394 2.419 2.444 2.469 2.494 2.519 2.544 2.569 2.594  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA