Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Te (23.844-23.868)


  1.      opahníti  in opáhniti -em, tudi opáhniti -em dov. (ȋ á; á ā) 1. knjiž. opihniti: ko je stekla mimo njega, ga je rahlo opahnila 2. nar. vreči, dati: slekel je plašč, zvil ga in ga opahnil čez ramo (F. Finžgar) ♪
  2.      opájati  -am nedov. (ā) 1. povzročati pijanost: alkoholne pijače opajajo; opajati se z žganjem 2. nav. ekspr. povzročati stanje čutnega in duševnega ugodja: duh cvetočih akacij opaja / petje je opajalo poslušalce; upanje na vrnitev ga opaja / jesenske barve opajajo oko // z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: opajala jih je neskončna sreča, žalost opájati se biti v stanju čutnega in duševnega ugodja: opajati se ob misli na prihodnost; opajala se je nad glasbo; opajati se z lepoto pokrajine ∙ knjiž. pesnik se opaja v ljudski pesmi zajema, dobiva iz nje opajajóč -a -e: opajajoč vonj; opajajoča moč ljubezni; opajajoča toplota ♪
  3.      opál  -a m (ȃ) drag kamen prelivajočih se barv in steklenega sijaja: prstan z opalom ◊ min. mlečni opal mlečne barve in motnega sijaja; tekst. opal fina bombažna tkanina mlečne barve in motnega leska ♪
  4.      òpala  medm. (ȍ) pog. izraža opravičilo: opala, nisem vas hotel zadeti ♪
  5.      opálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na opal: opalni uhani / opalna svetloba bela, mlečna ♦ teh. opalno steklo belo, neprozorno; opalna žarnica opálno prisl.: opalno modro nebo ♪
  6.      opalescénca  -e ž (ẹ̑) fiz. spreminjanje barvnih odtenkov kot pri opalu: modrikasta opalescenca ♪
  7.      opalíti  in opáliti -im, in opáliti -im dov. (ȋ á; á) star. 1. ožgati, osmoditi: ogenj je opalil drva; opalil se boš, če boš stal tako blizu ognja; ob svetilki si je opalil lase / sonce ga je opalilo / premočno škropivo lahko opali liste / slana je opalila vinograde 2. udariti: molči, če ne te opalim; opalil ga je z jermenom po hrbtu / kot kletvica bes te opali opáljen -a -o: opaljen obraz; opaljen od sonca; od slane opaljena ajda ♪
  8.      opalizírati  -am nedov. (ȋ) fiz. spreminjati barvne odtenke kot opal: raztopina modrikasto opalizira ♪
  9.      opalográf  -a m (ȃ) priprava za razmnoževanje odtisov s plošče iz opalnega stekla: razmnoževati besedilo z opalografom ♪
  10.      opalografírati  -am nedov. in dov. (ȋ) razmnoževati na opalografu: opalografirati note ♪
  11.      opánka  -e ž (ȃ) nav. mn. 1. zlasti v srbskem okolju mehko obuvalo iz živalske kože brez pete, ki se navadno z jermeni zaveže okoli gležnja: delati opanke; nositi opanke; hoditi v opankah / opanke z zavihano konico 2. pog. sandala, zlasti iz jermenov, pasov z nizko peto ali brez nje: poleti je kupila nove opanke / gladiatorske opanke z jermeni do kolen / na izlet je šla kar v opankah ♪
  12.      oparína  -e ž (í) med. poškodba kože, tkiva zaradi vroče tekočine, pare: dobiti oparine / oparina na roki ♪
  13.      opáriti  -im dov. (á ȃ) 1. poškodovati kožo, tkivo z vročo tekočino, paro: opariti otroka pri kopanju; opariti se po roki; opariti se z juho, kropom, oljem 2. poškodovati, uničiti občutljivejše dele rastlin: slana je oparila cvetje, listje ● star. opariti kruh popariti opárjen -a -o: oparjena roka; od slane oparjene šipkove jagode ♪
  14.      opárnica  -e ž (ȃ) nar. trnat grm z belimi cveti in koščičastimi plodovi; črni trn: ob poti rasteta oparnica in češmin; nabirati oparnice; marmelada iz oparnic ♪
  15.      òpárt  in opárt -a m (ȍ-ȃ; ȃ) um. umetnostna smer v drugi polovici 20. stoletja, temelječa na optičnih učinkih barve in oblike: opart in popart ♪
  16.      opásati  opášem dov. (ȃ) 1. dati, namestiti komu pas: obleči in opasati otroka; počakaj, še opasati se moram // narediti, da je kaj nameščeno okrog pasu: opasati jermen / opasati meč, sabljo; opasal si je oselnik in šel kosit; opasati si predpasnik 2. knjiž. obdati, obkrožiti: mesto so opasali z bodečo žico opásan -a -o: v sobo je stopil opasan z belim predpasnikom; tempelj je v notranjščini opasan z zlatom ima proge, črte iz zlata; opasana je bila s svilenim trakom ♪
  17.      opasílnica  -e [u̯n tudi ln] ž (ȋ) nar. vrv, s katero se povezuje s senom, žitom naložen voz: skočil je z voza in dobro zategnil opasilnico ♪
  18.      opasílo  -a s (í) nar. zahodno žegnanje, proščenje: v nedeljo bo opasilo ● nar. zahodno opasilo sveč okoli stebra pas ♪
  19.      opásje  -a s (ȃ) knjiž. predel ob pasu telesa: bolečine v opasju / obleka s širokimi rokavi in ozkim opasjem ♪
  20.      opásnica  -e ž (ȃ) star. pas, trak: platnena opasnica; bila je znana tkalka opasnic in trakov / čez krilo ima dve temnejši opasnici ♪
  21.      opasováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. dajati, nameščati komu pas: opasovati otroka; oblačil in opasoval se je kar med tekom // delati, da je kaj nameščeno okrog pasu: opasovati meč; opasovati si predpasnik 2. knjiž. obdajati, obkrožati: okope so opasovali z žičnimi ovirami / hišo opasuje lesen hodnik; hribovje v polkrogu opasuje ravnino ♪
  22.      opást  -i ž (ȃ) alp. plast nametanega snega, ki z bolj položnega dela grebena ali slemena sega nad nasprotno pobočje ali steno: nad prepadom se boči opast; viharji grmadijo opasti / grebenska opast ♪
  23.      opásti  opásem dov. (á) s pašo, pasenjem zrediti: vole je med letom dobro opasel ∙ redko mula je opasla deteljo popasla ♪
  24.      opát  -a m (ȃ) rel. predstojnik večjega samostana, zlasti benediktinskega, cistercijanskega: postati opat; stiški opat ♪
  25.      opátinja  -e ž (ȃ) rel. predstojnica večjega samostana, zlasti benediktinskega, cistercijanskega: postavili so jo za opatinjo; mati opatinja ♪

   23.719 23.744 23.769 23.794 23.819 23.844 23.869 23.894 23.919 23.944  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA