Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Te (2.369-2.393)


  1.      izučítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od izučiti: izučitev kovačev; izučitev v kovinski stroki ♪
  2.      izumítelj  -a m (ȋ) kdor kaj izumi: izumitelj parnega stroja / izumitelji in novatorji ♪
  3.      izumíteljica  -e ž (ȋ) ženska oblika od izumitelj ♪
  4.      izumíteljski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na izumitelje: prejeti odlikovanje za izumiteljske uspehe / izumiteljska dela ♪
  5.      izumíteljstvo  -a s (ȋ) dejavnost izumiteljev: izumiteljstvo ima pomemben delež pri modernizaciji proizvodnje; izumiteljstvo in novatorstvo ♪
  6.      izumítev  -tve ž (ȋ) redko izum: bil je ponosen na svojo izumitev / izumitev pisalnega stroja ♪
  7.      izurítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od izuriti: izuritev v bojevanju ♪
  8.      izvalítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od izvaliti: izvalitev piščancev / za izvalitev jajc je potrebna toplota ♪
  9.      ízvenmáterničen  -čna -o [vǝn in ven] prid. (ȋ-ȃ) med., vet., v zvezi izvenmaternična nosečnost nosečnost, pri kateri se plod ne razvija v maternici: operacija zaradi izvenmaternične nosečnosti ♪
  10.      izvésten  -tna -o prid. (ẹ̄) zastar. 1. neki, nekateri, določen: izvestni ljudje se zavzemajo za to / do izvestne mere si ga lahko privoščiš 2. neizpodbiten, nedvomen: izvestna resnica; izvestno spoznanje izvéstno prisl.: knjiga bo izvestno kmalu izšla / v povedni rabi izvestno je, da bo to njim v korist ♪
  11.      izvestítelj  -a m (ȋ) zastar. poročevalec, obveščevalec: tako mi piše moj izvestitelj ♪
  12.      izvolítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od izvoliti: potrditi izvolitev; soglasna izvolitev; izvolitev delovnega predsedstva; izvolitev za delegata / ponovna izvolitev; izvolitev za docenta ♪
  13.      izvotlítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od izvotliti: izvotlitev debla ♪
  14.      izvŕsten  -tna -o prid. (r̄) 1. s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželeno lastnost v zelo veliki meri: izvrsten film; fotograf je izdelal izvrstne slike; pripravili so mu izvrstno kosilo / ima izvrsten vid // ki v veliki meri izpolnjuje dolžnosti ali delovne zahteve: izvrsten delavec, športnik; fant je izvrsten; izvrstna gospodinja // glede na določene zahteve zelo uspešen, učinkovit: izvrsten načrt / to je izvrstna misel 2. ki glede na možni razpon dosega zelo visoko pozitivno stopnjo: izvrstna kakovost / izvrstni rezultati izvŕstno 1. prislov od izvrsten: izvrstno igra na klavir; izvrstno kuhati; počuti se izvrstno; izvrstno ubran zbor 2. v povedni rabi izraža veliko zadovoljstvo nad čim: izvrstno je, da si prišel / elipt. izvrstno, da si to naredil; sam.: dobiti izvrstno iz fizike nekdaj najvišjo pozitivno oceno ♪
  15.      izvršítelj  -a m (ȋ) kdor kaj izpolni, izvede: izvršitelj direktiv / za izvršitelja oporoke je imenoval svojega prijatelja // jur. kdor opravi izvršbo; izvršilni organ: davčni, sodni izvršitelj ♪
  16.      izvršíteljica  -e ž (ȋ) ženska oblika od izvršitelj: sestro je imenoval za izvršiteljico oporoke ♪
  17.      izvršítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od izvršiti: izvršitev naloge, povelja, ukaza / izvršitev finančnega načrta / odložiti, ustaviti izvršitev kazni ♪
  18.      izvŕtek  -tka m (ȓ) nav. mn. zdrobljena snov, ki nastane pri vrtanju: iz lukenj, ki jih delajo črvi, se usipajo izvrtki ◊ gozd. izvrtek iz debla, drevesa izvrtan čep lesa za določanje drevesne starosti in prirasta ♪
  19.      jáhten  -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na jahto: mesto ima ugodno lego za razvoj jahtnega turizma / jahtni klub ♪
  20.      jájčastolísten  -tna -o prid. (á-ȋ) bot. ki ima jajčaste liste: jajčastolistna rastlina ♪
  21.      jákosten  -tna -o prid. (ā) 1. nanašajoč se na jakost 1: jakostne razlike; jakostno niansiranje tonov; jakostno stopnjevanje / potres pete jakostne stopnje ♦ lingv. jakostni naglas dinamični naglas 2. šport., v zvezi jakostna lestvica razvrstitev posameznikov, klubov v kaki športni disciplini glede na dosežene rezultate: sestaviti jakostno lestvico nogometašev; jakostna lestvica atletov / biti na vrhu evropske jakostne lestvice ♪
  22.      jarítev  -tve ž (ȋ) agr. vplivanje na kaleče seme z ustrezno nizko temperaturo, da se pospeši razvoj rastline: jaritev pšenice ♪
  23.      jeséter  -tra m (ẹ́) velika morska riba z dolgo ozko glavo, ki se hodi drstit v reke: loviti jesetre; kaviar iz iker jesetrov ♪
  24.      jeznorítec  -tca m (ȋ) ekspr. kdor se hitro močno razjezi: tako ravna nerazsoden jeznoritec ♪
  25.      jeznorítež  -a m (ȋ) ekspr. kdor se hitro močno razjezi: s takim jeznoritežem je težko sodelovati ♪

   2.244 2.269 2.294 2.319 2.344 2.369 2.394 2.419 2.444 2.469  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA