Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Te (23.619-23.643)
- okrílje -a s, rod. mn. okrílij in okrílj (ȋ) s predlogom 1. knjiž. varstvo, zaščita: iti iz mesta pod okriljem vojaške enote; biti pod okriljem zidov / zateči se pod okrilje močnejšega // pokroviteljstvo: vzeti mladega pesnika pod svoje okrilje; sklicati posvetovanje pod okriljem Unesca 2. publ. področje, območje: suniti koga iz pred puškami varnega okrilja / prestopiti iz družinskega okrilja v družbo odraslih / z oslabljenim pomenom: vračati se v okrilje samote v samoto; gorski reševalci delajo v okrilju Planinske zveze pri Planinski zvezi; čez progo so šli v okrilju teme v temi ● publ. zdravstveni dom zajema pod okrilje dvesto tisoč prebivalcev skrbi za; publ. medicina je vzela v svoje okrilje tudi vesoljsko medicino se ukvarja tudi z
vesoljsko medicino; knjiž. otrok v materinem okrilju naročju ♪
- okŕnek -nka m (ȓ) 1. knjiž. zakrneli organ: skoraj vse višje razvite živali imajo okrnke; okrnki kril 2. štrcelj: poviti krvaveči okrnek / ekspr. ogledovati okrnke jamborov po nevihti ♪
- okrnéti -ím dov. (ẹ́ í) zaostati v rasti, razvoju: drevo v takem okolju okrni; sadeži so zaradi suše okrneli / ekspr.: pisatelj je nekaj časa spremljal mladi rod, dokler ni okrnel; čustveno, duhovno okrneti // izgubiti naravno obliko, velikost ali funkcijo; zakrneti: zaradi življenja v jami so hroščku oči okrnele; zadnji par kril je žuželki sčasoma okrnel okrnèl in okrnél -éla -o: okrneli popki ♪
- okŕniti -im dov. (ŕ r̄) povzročiti, narediti, da kaj ni v naravni obliki, velikosti, se ne razvije do nje: okrniti drevo; okrniti živali rep, rogove / okrnili so mu prste; pren. duševno okrniti človeka // povzročiti, narediti, da kaj ni več v navadnem, popolnem obsegu: okrniti gimnazijo, pevski zbor / cenzura je članek zelo okrnila // knjiž. zmanjšati, omejiti: okrniti zaloge / okrniti pravice, ugled / okrniti delovanje društva okŕnjen -a -o: okrnjen prst; okrnjene družine; okrnjena izdaja knjige; biti čustveno okrnjen ♪
- okrníti in okŕniti -em dov. (ȋ ŕ) povzročiti, narediti, da kaj ni v naravni obliki, velikosti, se ne razvije do nje: nekaterim živalim okrnejo rep // povzročiti, narediti, da kaj ni več v navadnem, popolnem obsegu: urednik okrne članek okŕnjen -a -o: okrnjen rep ♪
- okŕnjenec -nca m (r̄) ekspr. kdor ima okrnjen kak organ, del telesa: skrbeti za okrnjence // kdor zaostane v rasti, razvoju: zaradi pomanjkljive nege zrasti v okrnjenca ♪
- okróg tudi okròg -óga m (ọ̑; ȍ ọ́) zastar. 1. okrožje: to mesto je središče okroga / vojaški okrog 2. področje, območje: petelin je pregnal vsakega tekmeca iz svojega okroga / zanj ni lepšega dekleta v okrogu zemlje ● zastar. stati v okrogu v krogu ♪
- okróg prisl. (ọ̑) 1. izraža položaj v (širšem) krogu, ki v celoti obdaja kaj v središču: miza in okrog postavljeni stoli; okrog se zavrteti; majolika se vrsti okrog kroži / okrog se obračati, ozirati / ekspr.: okrog in okrog je čudovit razgled; obrniti se okrog in okrog // izraža neurejenost premikanja ali stanja v (širokem) krogu, ki v celoti ali delno obdaja kaj v središču: okrog hoditi / novice okrog pripovedovati / daleč okrog // ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja neurejenost premikanja: okrog postopati, se potikati, tavati 2. z izrazom količine izraža približnost: okrog pet stopinj pod ničlo; tehtati okrog sto kilogramov; star je okrog šestdeset let; do mesta je okrog uro hoje / dohodke so zvišali za okrog pet odstotkov ● pog. spet je leto okrog je minilo; nižje pog. od slabosti okrog pasti omedleti; nižje pog. davkarijo okrog
prinašati goljufati, varati ♪
- okrog predl., z rodilnikom 1. za izražanje položaja v (širšem) krogu, ki v celoti obdaja kaj v središču: okrog gornje hiše teče lesen hodnik; družba je zbrana okrog mize; četa počiva okrog ognjev; ozreti se okrog sebe / ekspr. okrog in okrog obzidja so sovražniki / sij okrog lune; ruta okrog vratu // nav. ekspr. za izražanje središča ukvarjanja, zanimanja: vse misli se mu vrtijo okrog jedi in pijače; pogovor se suka okrog veselice / publ.: hrup okrog previsokih zaslužkov; prizadevati si okrog zvišanja storilnosti; zapleti okrog gradnje cest ob gradnji; glede gradnje; razpravljanje okrog pokojnin o pokojninah 2. za izražanje položaja v delu kroga vzdolž koga ali česa: zavijte okrog tega bloka na desno; sedeti okrog peči; burja brije okrog oglov / tesno ji je okrog srca; smehljaj okrog ust 3. z
izrazom količine za izražanje približnosti: pride okrog enajstih, enajste (ure); okrog novega leta; temperature okrog nič; elipt. fant okrog dvajsetih ● pog. hoditi okrog dekleta prizadevati si pridobiti njeno naklonjenost; ekspr. sliniti se okrog direktorja prilizovati se mu; pog. hoditi okrog njega prizadevati si vplivati nanj; prizadevati si dobiti kako korist od njega; nar. govoriti okrog ogla ne naravnost; pog. povpraševati okrog sosedov pri (vseh) sosedih; pog. raznašati mleko okrog strank k (stalnim) strankam; pog., ekspr. daj mu eno okrog ušes udari ga; ekspr. letati okrog zdravnikov pogosto iskati njihovo pomoč ♪
- okrógel -gla -o [ǝu̯] prid. (ọ́) 1. ki ima obliko kroga: rastlina z okroglimi listi; plošča je okrogla; deblo je v prerezu okroglo / ima okrogel obraz, okrogle oči / pecivo okrogle oblike // ki ima v prerezu obliko kroga ali dela kroga: okrogel steber / okrogel šotor / okrogla soba / okrogli oklepaj oklepaj iz dveh spodaj in zgoraj navznoter ukrivljenih črtic // ki ima obliko krogle ali dela krogle: okrogel kamen, sad; zemlja je okrogla / ta človek ima okroglo glavo / okrogel knjižni hrbet / ekspr. zaradi nepravilnega sedenja ima okrogel hrbet navzven ukrivljen, zaobljen 2. ekspr. ki ima na telesu razmeroma precej tolšče, mesa: ta obleka je primerna za okrogle ženske; biti okrogel kot sodček / biti okrogel v telo / ima lepe, okrogle roke / ker je več jedel, so postajala njegova lica vse bolj okrogla
3. nav. ekspr. ki ima manjše mestne vrednosti enake vrednosti nič: tri tisoč petsto je okroglo število // pri katerem sorazmerno manjše vrednosti, enote niso upoštevane ali so spremenjene v najbližjo večjo vrednost, enoto: to so bolj okrogle, orientacijske številke / deset dolarjev je okroglih dvesto dinarjev nekako, približno // ki poudarja polnost navedene vrednosti, enote: imela je okroglih tisoč zlatnikov dote 4. ekspr. precej velik, precejšen: plačati je moral okrogel znesek / poneveril je precej okroglo vsoto ● ekspr. on je večkrat okrogel (nekoliko) pijan, vinjen; ekspr. kmalu bo rodila, saj je zmeraj bolj okrogla njena nosečnost je že zelo vidna; ekspr. zardeva pri vsaki okrogli besedi nespodobni; publ. konferenca finančnikov za okroglo mizo konferenca, pri kateri so finančniki enakopravni; publ. pogovor za okroglo mizo odkrit, sproščen pogovor o določenem vprašanju, problemu; ekspr. peti okrogle pesmi vesele, razposajene; ima okroglo pisavo pisavo z zaokroženimi, širšimi loki, zankami; ekspr. igrati okrogle skladbe živahne, poskočne; ekspr. biti okrogle volje dobre volje zaradi rahle pijanosti, vinjenosti; ekspr. rad pripoveduje okrogle zgodbe nespodobne; šaljive; žarg., šport. žoga je okrogla izid športne igre z žogo se ne da vnaprej zanesljivo napovedati ◊ adm. okrogli žig; gozd. okrogli les les, ki se uporablja v svoji naravni obliki zlasti za gradbene namene; strojn. okroglo brušenje brušenje okroglih teles, ploskev; teh. okroglo železo železna palica, ki ima v prerezu obliko kroga okróglo prisl.: lani je kraj obiskalo okroglo deset tisoč turistov okrógli -a -o sam.: igrati, peti okrogle; rad pove kako okroglo; ekspr.
pije, dokler ima kaj okroglega v žepu dokler ima kaj denarja; to je na okroglo tisoč dinarjev ♪
- okróglast 1 -a -o prid. (ọ́) 1. podoben krogu: okroglasti listi / mož z okroglastim obrazom / lik okroglaste oblike // po obliki prereza precej podoben krogu: žival s podolgovatim, okroglastim telesom 2. ekspr. ki ima na telesu razmeroma precej tolšče, mesa: prijazna, okroglasta ženska ♪
- okróglast 2 -a -o prid. (ọ̑) podoben krogli ali delu krogle: sadeži te rastline so okroglasti / neporasli, okroglasti griči ♪
- okroglíti -ím in okrógliti -im nedov., okróglil (ȋ í; ọ̄ ọ̑) knjiž. delati (bolj) okroglo: okrogliti izdelke okroglíti se, in okrógliti se postajati (bolj) okrogel: sprva podolgovati listi rastline se hitro okroglijo / ekspr. na starost se je začel okrogliti / ekspr. mesec dni po bolezni so se mu noge in roke spet okroglile kot nekdaj so bile spet okrogle ● knjiž., ekspr. ob tem prizoru so se jim oči okroglile so strmeli, se čudili ♪
- okrónati -am dov. (ọ̑) 1. podeliti, priznati komu vladarski naslov s simbolično položitvijo krone na glavo: okronali so ga za ogrskega kralja; okronati v katedrali; okronati se za cesarja / Gubca so okronali z razbeljeno krono položili so mu jo na glavo; ekspr. z rožami okronati glavo okrasiti 2. vznes. zelo uspešno končati kaj: okronati vzpon s prihodom na vrh gore okrónan -a -o: z bleščečim snegom okronan vrh Triglava; ženska figura z okronano glavo; prizadevanje je bilo okronano z uspehom ♪
- okrožíti in okróžiti -im dov. (ȋ ọ́) redko obkrožiti: kragulj je okrožil čredo / prijatelji so ga okrožili in mu nazdravili ♪
- okróžje -a s (ọ̑) 1. v nekaterih državah večja upravna enota: to okrožje ima trinajst okrajev / politično, upravno okrožje ∙ okrožje od 1945 do 1947 upravna enota, večja od okraja; okrožje med narodnoosvobodilnim bojem večja upravna enota narodnoosvobodilne oblasti // organi, uradi take enote: dobiti navodila z okrožja // s prilastkom določeno ozemlje kot večja organizacijska enota za a) dejavnost kake ustanove, organizacije: sodno, šolsko okrožje b) kak dogodek, opravilo: naborno, volilno okrožje 2. knjiž., redko področje, območje: to je že okrožje drugega divjega petelina / prepovedano je streljati v okrožju petih kilometrov 3. zastar. okolica, soseščina: z vrha hriba je lep pogled na mesto in okrožje / požar je zajel tudi poslopja v okrožju 4. star. okolje, milje: vplivi okrožja na človekovo
razpoloženje / živeti v ozkosrčnem okrožju ◊ voj. vojaško okrožje vojaška teritorialna uprava, ki se ukvarja z mobilizacijsko, naborno in kadrovsko problematiko vojaških obveznikov ♪
- okróžnica -e ž (ọ̑) dopis, obvestilo več ljudem o isti stvari: izdati okrožnico; profesor je dijakom prebral okrožnico ♦ rel. okrožnica papeževo pismo o verskih, moralnih vprašanjih, namenjeno škofom in vernikom vsega sveta; žel. brzojavna, teleprinterska okrožnica uradno brzojavno, teleprintersko obvestilo vlakovnim odpravnikom o vpeljavi vlaka, njegovi sestavi, voznem redu ♪
- okrtáčiti -im dov. (á ȃ) 1. očistiti, zgladiti s krtačo: okrtačiti čevlje, klobuk; okrtačiti si obleko 2. ekspr. ošteti, ozmerjati: preveč ga je okrtačil za tako malenkost okrtáčen -a -o: okrtačeno krzno ♪
- okrušíti in okrúšiti -im, in okrúšiti -im dov. (ȋ ú; ú ū) 1. s krušenjem nekoliko poškodovati: s stolom je okrušil steno; krogle so na več mestih okrušile zid / okrušiti rob skodelice oškrbiti; pren., knjiž. poznejši razvoj je marsikaj okrušil 2. odkrušiti: s palico je okrušil kos ometa; pod nogo se mu je okrušil kamen od skale / okrušil je košček čokolade odlomil okrúšen -a -o: okrušeni stebri; okrušen zob; okrušena posoda ♪
- okrútnež -a m (ȗ) ekspr. okruten človek: okrutnež je dal pomoriti dosti ljudi; izdajalec in okrutnež ♪
- okrútnik -a m (ȗ) knjiž. okruten človek: strahopetci in okrutniki ♪
- oksálen -lna -o prid. (ȃ) kem., v zvezi oksalna kislina organska kislina, ki je v zajčji deteljici, zelenjavi, sadju: obarjati kalcij z oksalno kislino; soli oksalne kisline ♪
- óksast -a -o prid. (ọ́) ekspr. po obliki podoben črki o: imeti oksaste noge ♦ vet. oksasta stoja stoja pri živalih z navzven ukrivljenimi nogami ♪
- óksford -a m (ọ̑) tekst. bombažna tkanina iz debelih raznobarvnih niti, tkana v platneni vezavi: srajce iz oksforda ♪
- oksidatíven -vna -o prid. (ȋ) kem. ki sprejema elektrone: oksidativna atmosfera / oksidativne spremembe oksidacijske ♦ teh. oksidativni plamen plamen, v katerem kovine in elementi njihovih zlitin delno oksidirajo ♪
23.494 23.519 23.544 23.569 23.594 23.619 23.644 23.669 23.694 23.719