Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Te (23.519-23.543)


  1.      óhrovt  -a m (ọ̑) zelju podobna kulturna rastlina z nagubanimi listi: saditi ohrovt ♦ vrtn. brstični ohrovt ki ima ob steblu mnogo glavičastih brstov; listnati ohrovt ♪
  2.      òj  medm. (ȍ) 1. izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost: oj, kako se mi smili; oj, saj ni več veselja zame / star. oj nespameti kakšna nespamet 2. izraža veselje, razigranost: oj prijatelji, še bo lepo 3. pri nagovoru izraža opozorilo: oj, kje ste; oj ti, nič ne odgovoriš ♪
  3.      ojáčati  -am dov. (ā) knjiž. utrditi, okrepiti, povečati: s telovadbo ojačati telo / število prebivalcev se je ojačalo ♪
  4.      ojáčenje  -a s (ȃ) knjiž. 1. utrditev, okrepitev, povečanje: gibanje je povzročilo ojačenje mišice ♦ elektr. ojačenje napetosti 2. dodatna vojaška enota, dana v pomoč; okrepitev: poslali so ojačenje ♪
  5.      ojačeválen  -lna -o prid. (ȃ) grad. ki povzroča večjo nosilnost: ojačevalni zidovi ♦ elektr. ojačevalna elektronka elektronka kot sestavni del ojačevalne naprave; ojačevalna naprava večji ojačevalnik; več sistemsko povezanih ojačevalnikov ♪
  6.      ojačeváti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž. utrjevati, krepiti, večati: ojačevati mišice / steklena krogla je ojačevala svetlobo ♦ elektr. ojačevati napetost povečevati njeno izhodno vrednost; grad. ojačevati povzročati večjo nosilnost ♪
  7.      Ojdípov  tudi Oidípov -a -o [oj-] prid. (ȋ) psih., v zvezi Ojdipov kompleks podzavestna erotična želja sina po materi in njegovo sovraštvo do očeta: proučevati Ojdipov kompleks ♪
  8.      ojé  -ésa s (ẹ̑) drog na sprednjem delu voza, pluga, ob katerega se vprega žival: vola sta se upirala in skušala preskočiti oje; stopil je pred oje in prijel konja za brzdo ♪
  9.      ójéj  in ójèj in ojéj in ojèj medm. (ọ̑-ẹ̑; ọ̑-ȅ; ẹ̑; ȅ) izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost: ojej, kako ste se udarili; ojej, luč je ugasnila ♪
  10.      ojezikáti  -ám dov. (á ȃ) slabš. dati neresnične, zlonamerne izjave, s katerimi se jemlje komu ugled: ta ženska vsakega ojezika ♪
  11.      ójnica  -e ž (ọ̄) 1. nav. mn. vsako od dveh ojes, med katera se vprega žival: naravnati vola v ojnice // ekspr., navadno s prilastlkom kar kaj omejuje: ojnice oblasti; ostal je v ojnicah vaškega življenja / zakonske ojnice ∙ ekspr. skakati čez ojnice biti nezvest v zakonu; ne ubogati, delati, kar je nedovoljeno 2. strojn. drog, ki veže bat ali križnik z ročico ali kolenom na gredi: okvara na ojnici ♪
  12.      ójničen  -čna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na ojnico: ojnični konj ♦ teh. ojnični ležaj; ojnična glava ♪
  13.      óka  -e ž (ọ̑) turška, arabska utežna mera, 1,28 kg: kupil je devet ok koruze ♪
  14.      okadíti  -ím dov., okádil (ȋ í) izpostaviti delovanju dima: okaditi steklo ∙ sveče so okadile podobo jo naredile zakajeno // izpostaviti takemu delovanju a) zaradi konzerviranja: okaditi meso b) po ljudskem verovanju zaradi zdravljenja: okaditi bolnika / okaditi z brinjem okadíti se postati črn, umazan od dima: strop se je že okadil okajèn -êna 1. deležnik od okaditi: okajena svetilka; soba je že zelo okajena; gledati sonce skozi okajeno steklo 2. ekspr. (nekoliko) pijan, vinjen: gostje so že okajeni; bil je tako okajen, da ni mogel domov ♪
  15.      okajênost  -i ž (é) stanje okajenega: okajenost stropa / ekspr. lotevala se ga je okajenost (rahla) pijanost, vinjenost ♪
  16.      okalíti 1 -ím dov., okálil (ȋ í) razbeljeno jeklo hitro ohladiti v vodi ali olju: okaliti sabljo, sveder / kovina se da okaliti okalíti se postati bolj utrjen, sposoben za kaj, navadno zaradi vplivanja težkih razmer; prekaliti se: v tem boju se je okalila zavednost ljudi ♪
  17.      okamnína  in okamenína -e ž (ȋ) pal. okamneli živalski ali rastlinski ostanek iz geološke preteklosti; fosil: najstarejše okamnine; okamnine glavonožcev; pren. te besede so jezikovne okamnine ♦ zool. živa okamnina žival, ki se je nespremenjena ohranila iz geološke preteklosti; živi fosil ♪
  18.      okamníti  -ím in okameníti -ím dov., okámnil in okaménil (ȋ í) ekspr. povzročiti negibnost, togost: strah ga je okamnil / trpljenje je te ljudi okamnilo okamnjèn in okamenjèn -êna -o: okamnjena postava ♪
  19.      okániti  -im, tudi okaníti in okániti -im dov. (á ā; ȋ á ā) star. prevarati, ukaniti: pri igri si me okanil; hotel ga je okaniti za posestvo okániti se, tudi okaníti se in okániti se zastar. opustiti, izogniti se: ni se mogel okaniti te misli / okani se neumnosti ♪
  20.      okárati  -am dov. (ā) knjiž. opomniti, ošteti: mati ga je okarala; ostro okarati ♪
  21.      okarína  -e ž (ȋ) muz. otroški pihalni instrument jajčaste oblike, navadno iz žgane gline ali porcelana: igrati na okarino ♪
  22.      ókati  -am nedov. (ọ̄) lingv. 1. izgovarjati glas o namesto a: okati in akati 2. v ruskem okolju izgovarjati glas o namesto a za pisani o: v tej vasi okajo okajóč -a -e: okajoča narečja ♪
  23.      okávsati  -am dov. (ȃ) nav. ekspr. s kljuvanjem raniti: kokoš je okavsala otroka; petelina sta se okavsala ♪
  24.      okazionalízem  -zma m (ȋ) iz Descartove filozofije izhajajoča filozofsko-teološka smer v 17. stoletju, ki trdi, da je odnos med duhovnostjo in materialnostjo določen z božjim dejanjem: pripadnik okazionalizma ♪
  25.      okej  tudi okay [ókéj] prid. neskl. (ọ̑-ẹ̑) žarg. 1. dober, izvrsten: kosilo je bilo okej 2. v povedno-prislovni rabi dobro, v redu: s stanovanjem je vse okej ♪

   23.394 23.419 23.444 23.469 23.494 23.519 23.544 23.569 23.594 23.619  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA