Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Te (2.351-2.375)



  1.      izterjátven  -a -o () pridevnik od izterjatev: izterjatveni opomin
  2.      izterjáva  -e ž () glagolnik od izterjati: izterjava dolga / prisilna izterjava
  3.      izterjávanje  -a s () izterjevanje: izterjavanje davka, dolga
  4.      izterjávati  -am nedov. () izterjevati: izterjavati davke, pristojbine
  5.      izterjeválec  -lca [c] m () kdor kaj izterjuje: ni prijetno biti izterjevalec / davčni izterjevalec
  6.      izterjeválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na izterjevanje: izterjevalni postopek / izterjevalni stroški / izterjevalni organ
  7.      izterjevánje  -a s () glagolnik od izterjevati: izterjevanje davka, dolga
  8.      izterjeváti  -újem nedov.) 1. dosegati, da kdo poravna neizpolnjene obveznosti: izterjevati davke 2. knjiž. z odločnim, vztrajnim zahtevanjem prihajati do česa: izterjevati svoje pravice
  9.      izterljív  -a -o prid. ( í) jur. ki se da izterjati: izterljiv dolg; izterljiva terjatev
  10.      izterljívost  -i ž (í) jur. lastnost, značilnost izterljivega: izterljivost stroškov, terjatve
  11.      iztesati  gl. stesati
  12.      izzanje  tudi szanje -a s (ẹ̄) knjiž. iztegovanje: krčenje in iztezanje mišic
  13.      izzati  -am in szati -am nedov. (ẹ̄) knjiž. iztegovati: iztezati noge, prste / iztezati roko od sebe / iztezati vrat; mišice se krčijo in iztezajo; izteza se, da bi dosegel drog / tujec izteza roke po naši zemlji / otrok izteza roke proti materi
  14.      izzen  -zna -o prid. (ẹ̄) knjiž. na katerem se mišice ob upogibu iztegnejo: iztezna in upogibna stran nadlakta ♦ anat. iztezna mišica iztegovalka
  15.      izznica  -e ž (ẹ̑) anat. iztegovalka: upogibnice in izteznice
  16.      iztovorítev  -tve ž () glagolnik od iztovoriti: iztovoritev blaga
  17.      iztožítev  -tve ž () glagolnik od iztožiti: iztožitev dolga, terjatve
  18.      iztrebítev  -tve ž () glagolnik od iztrebiti: iztrebitev ustreljene divjačine / iztrebitev bogomilov
  19.      izučítev  -tve ž () glagolnik od izučiti: izučitev kovačev; izučitev v kovinski stroki
  20.      izumítelj  -a m () kdor kaj izumi: izumitelj parnega stroja / izumitelji in novatorji
  21.      izumíteljica  -e ž () ženska oblika od izumitelj
  22.      izumíteljski  -a -o prid. () nanašajoč se na izumitelje: prejeti odlikovanje za izumiteljske uspehe / izumiteljska dela
  23.      izumíteljstvo  -a s () dejavnost izumiteljev: izumiteljstvo ima pomemben delež pri modernizaciji proizvodnje; izumiteljstvo in novatorstvo
  24.      izumítev  -tve ž () redko izum: bil je ponosen na svojo izumitev / izumitev pisalnega stroja
  25.      izurítev  -tve ž () glagolnik od izuriti: izuritev v bojevanju

   2.226 2.251 2.276 2.301 2.326 2.351 2.376 2.401 2.426 2.451  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA