Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Te (2.344-2.368)



  1.      izpati  -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. z udarjanjem odstranjevati iz česa: iztepati prah iz obleke; iztepati s palico / iztepati odejo, preprogo 2. nav. ekspr. s strogim ravnanjem prizadevati si, da preneha pri kom obstajati kaka negativna lastnost: iztepati otrokom trmo ● šalj. iztepati komu hlače tepsti ga; prim. stepati
  2.      iztepávati  -am tudi stepávati -am nedov. () z udarjanjem odstranjevati iz česa: iztepavati prah iz preprog; iztepavati z iztepačem; redno čistijo in iztepavajo / iztepavati obleko, preproge; prim. stepavati
  3.      izpek  -pka m (ẹ̑) kar se iztepe: iztepki moknatih vreč
  4.      izpsti  -pem tudi spsti spem dov., izpel izpla tudi spel spla (é) 1. z udarjanjem odstraniti iz česa: iztepsti prah iz obleke, preproge; iztepsti z iztepačem, s palico / iztepsti in izkrtačiti žimnice; z roko si je iztepel prašne hlače 2. nav. ekspr. s strogim ravnanjem doseči, da preneha pri kom obstajati kaka negativna lastnost: iztepsti otroku trmo; s korobačem je iztepel volom upornost ● šalj. iztepsti komu hlače natepsti ga; ekspr., redko to žensko si moraš kar iz glave iztepsti pozabiti jo; prim. stepsti
  5.      izteptáti  -ám [tudi tǝp] dov.) s teptanjem spraviti iz česa: izteptati zrnje iz klasja
  6.      izterjátev  -tve ž () glagolnik od izterjati: izterjatev davka
  7.      izrjati  -am dov. (ẹ̑) 1. doseči, da kdo poravna neizpolnjene obveznosti: izterjati davek, dolg, stroške; izterjati si delež / prisilno izterjati / izterjati posojene knjige 2. knjiž. z odločnim, vztrajnim zahtevanjem priti do česa: izterjati pravice delavcem
  8.      izterjátven  -a -o () pridevnik od izterjatev: izterjatveni opomin
  9.      izterjáva  -e ž () glagolnik od izterjati: izterjava dolga / prisilna izterjava
  10.      izterjávanje  -a s () izterjevanje: izterjavanje davka, dolga
  11.      izterjávati  -am nedov. () izterjevati: izterjavati davke, pristojbine
  12.      izterjeválec  -lca [c] m () kdor kaj izterjuje: ni prijetno biti izterjevalec / davčni izterjevalec
  13.      izterjeválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na izterjevanje: izterjevalni postopek / izterjevalni stroški / izterjevalni organ
  14.      izterjevánje  -a s () glagolnik od izterjevati: izterjevanje davka, dolga
  15.      izterjeváti  -újem nedov.) 1. dosegati, da kdo poravna neizpolnjene obveznosti: izterjevati davke 2. knjiž. z odločnim, vztrajnim zahtevanjem prihajati do česa: izterjevati svoje pravice
  16.      izterljív  -a -o prid. ( í) jur. ki se da izterjati: izterljiv dolg; izterljiva terjatev
  17.      izterljívost  -i ž (í) jur. lastnost, značilnost izterljivega: izterljivost stroškov, terjatve
  18.      iztesati  gl. stesati
  19.      izzanje  tudi szanje -a s (ẹ̄) knjiž. iztegovanje: krčenje in iztezanje mišic
  20.      izzati  -am in szati -am nedov. (ẹ̄) knjiž. iztegovati: iztezati noge, prste / iztezati roko od sebe / iztezati vrat; mišice se krčijo in iztezajo; izteza se, da bi dosegel drog / tujec izteza roke po naši zemlji / otrok izteza roke proti materi
  21.      izzen  -zna -o prid. (ẹ̄) knjiž. na katerem se mišice ob upogibu iztegnejo: iztezna in upogibna stran nadlakta ♦ anat. iztezna mišica iztegovalka
  22.      izznica  -e ž (ẹ̑) anat. iztegovalka: upogibnice in izteznice
  23.      iztovorítev  -tve ž () glagolnik od iztovoriti: iztovoritev blaga
  24.      iztožítev  -tve ž () glagolnik od iztožiti: iztožitev dolga, terjatve
  25.      iztrebítev  -tve ž () glagolnik od iztrebiti: iztrebitev ustreljene divjačine / iztrebitev bogomilov

   2.219 2.244 2.269 2.294 2.319 2.344 2.369 2.394 2.419 2.444  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA