Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Te (2.344-2.368)


  1.      iztépati  -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. z udarjanjem odstranjevati iz česa: iztepati prah iz obleke; iztepati s palico / iztepati odejo, preprogo 2. nav. ekspr. s strogim ravnanjem prizadevati si, da preneha pri kom obstajati kaka negativna lastnost: iztepati otrokom trmo ● šalj. iztepati komu hlače tepsti ga; prim. stepati ♪
  2.      iztepávati  -am tudi stepávati -am nedov. (ȃ) z udarjanjem odstranjevati iz česa: iztepavati prah iz preprog; iztepavati z iztepačem; redno čistijo in iztepavajo / iztepavati obleko, preproge; prim. stepavati ♪
  3.      iztépek  -pka m (ẹ̑) kar se iztepe: iztepki moknatih vreč ♪
  4.      iztêpsti  -têpem tudi stêpsti stêpem dov., iztépel iztêpla tudi stépel stêpla (é) 1. z udarjanjem odstraniti iz česa: iztepsti prah iz obleke, preproge; iztepsti z iztepačem, s palico / iztepsti in izkrtačiti žimnice; z roko si je iztepel prašne hlače 2. nav. ekspr. s strogim ravnanjem doseči, da preneha pri kom obstajati kaka negativna lastnost: iztepsti otroku trmo; s korobačem je iztepel volom upornost ● šalj. iztepsti komu hlače natepsti ga; ekspr., redko to žensko si moraš kar iz glave iztepsti pozabiti jo; prim. stepsti ♪
  5.      izteptáti  -ám [tudi tǝp] dov. (á ȃ) s teptanjem spraviti iz česa: izteptati zrnje iz klasja ♪
  6.      izterjátev  -tve ž (ȃ) glagolnik od izterjati: izterjatev davka ♪
  7.      iztérjati  -am dov. (ẹ̑) 1. doseči, da kdo poravna neizpolnjene obveznosti: izterjati davek, dolg, stroške; izterjati si delež / prisilno izterjati / izterjati posojene knjige 2. knjiž. z odločnim, vztrajnim zahtevanjem priti do česa: izterjati pravice delavcem ♪
  8.      izterjátven  -a -o (ȃ) pridevnik od izterjatev: izterjatveni opomin ♪
  9.      izterjáva  -e ž (ȃ) glagolnik od izterjati: izterjava dolga / prisilna izterjava ♪
  10.      izterjávanje  -a s (ȃ) izterjevanje: izterjavanje davka, dolga ♪
  11.      izterjávati  -am nedov. (ȃ) izterjevati: izterjavati davke, pristojbine ♪
  12.      izterjeválec  -lca [u̯c] m (ȃ) kdor kaj izterjuje: ni prijetno biti izterjevalec / davčni izterjevalec ♪
  13.      izterjeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na izterjevanje: izterjevalni postopek / izterjevalni stroški / izterjevalni organ ♪
  14.      izterjevánje  -a s (ȃ) glagolnik od izterjevati: izterjevanje davka, dolga ♪
  15.      izterjeváti  -újem nedov. (á ȃ) 1. dosegati, da kdo poravna neizpolnjene obveznosti: izterjevati davke 2. knjiž. z odločnim, vztrajnim zahtevanjem prihajati do česa: izterjevati svoje pravice ♪
  16.      izterljív  -a -o prid. (ȋ í) jur. ki se da izterjati: izterljiv dolg; izterljiva terjatev ♪
  17.      izterljívost  -i ž (í) jur. lastnost, značilnost izterljivega: izterljivost stroškov, terjatve ♪
  18.      iztesati  gl. stesati ♪
  19.      iztézanje  tudi stézanje -a s (ẹ̄) knjiž. iztegovanje: krčenje in iztezanje mišic ♪
  20.      iztézati  -am in stézati -am nedov. (ẹ̄) knjiž. iztegovati: iztezati noge, prste / iztezati roko od sebe / iztezati vrat; mišice se krčijo in iztezajo; izteza se, da bi dosegel drog / tujec izteza roke po naši zemlji / otrok izteza roke proti materi ♪
  21.      iztézen  -zna -o prid. (ẹ̄) knjiž. na katerem se mišice ob upogibu iztegnejo: iztezna in upogibna stran nadlakta ♦ anat. iztezna mišica iztegovalka ♪
  22.      iztéznica  -e ž (ẹ̑) anat. iztegovalka: upogibnice in izteznice ♪
  23.      iztovorítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od iztovoriti: iztovoritev blaga ♪
  24.      iztožítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od iztožiti: iztožitev dolga, terjatve ♪
  25.      iztrebítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od iztrebiti: iztrebitev ustreljene divjačine / iztrebitev bogomilov ♪

   2.219 2.244 2.269 2.294 2.319 2.344 2.369 2.394 2.419 2.444  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA