Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Te (219-243) 
- telesnína -e ž (ȋ) zastar. telo: težnost telesnin ● zastar. izračunati telesnino prostornino ♪
- télesnokultúren -rna -o prid. (ẹ̑-ȗ) nanašajoč se na telesno kulturo: telesnokulturna dejavnost / telesnokulturna organizacija ♪
- telésnost -i ž (ẹ̑) 1. lastnost, značilnost telesnega a) glede na snov: poveličevati življenje v njegovi telesnosti b) glede na način obstajanja v prostoru: telesnost bitij, predmetov je slikar zabrisal / ogromna telesnost velikana c) glede na čute, spolnost: moške je privlačevala njena poudarjena ženska telesnost 2. kar je telesno a) glede na snov: živci so vez med duševnostjo in telesnostjo b) glede na način obstajanja v prostoru: predmeti so plastične telesnosti c) glede na čute, spolnost: telesnost je bila dolgo časa prikrivana; premagovati telesnost ♪
- telésnosten -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. nanašajoč se na telesnost: telesnostni dejavniki / telesnostno jedro kipa / zakoni telesnostnih sorazmerij telesnih ♪
- telésnovzgójen -jna -o prid. (ẹ̑-ọ̑) nanašajoč se na telesno vzgojo: telesnovzgojni delavci / telesnovzgojno društvo ♪
- teléšček -čka m (ẹ̑) nav. ekspr. telesce: telešček dojenčka / lep ženski telešček ♪
- téletékst -a m (ẹ̑-ẹ̑) rad. prenašanje računalniško pripravljenih informacij v obliki besedil, risb po televiziji, ki se lahko sprejemajo s televizijskim sprejemnikom z dodatno napravo: televizijska postaja je uvedla teletekst ♪
- teletênje -a s (é) telitev: pomagati pri teletenju ♪
- telétina -e ž (ẹ̑) 1. telečje meso: jesti, peči teletino 2. žarg. usnje iz telečje kože: čevlji iz teletine ♪
- teletíti -ím nedov. in dov. (ȋ í) nav. 3. os. teliti: krave se morajo veliko gibati, da lažje teletijo ♪
- telétnica -e ž (ẹ̑) vet. krava od poroda do odstavitve teleta: pomolsti teletnico ♪
- televizíja tudi televízija -e ž (ȋ; í) 1. prenašanje slik negibnih ali gibajočih se bitij, stvari skupaj z zvokom po radijskih valovih na daljavo: izum televizije / barvna televizija pri kateri so slike vidne v barvah; črno-bela televizija pri kateri so slike vidne v vseh odtenkih sive barve, od črne do bele; kabelska televizija pri kateri se slike in zvok prenašajo po kabelskem omrežju 2. televizijski sprejemnik: vključiti, pog. odpreti, prižgati televizijo ∙ ekspr. rad sedi pred televizijo, pri televiziji rad gleda televizijski spored 3. ed.
sredstvo za tako prenašanje slik a) namenjeno javnosti: tekmo bo prenašala televizija [TV]; tisk, radio in televizija / gledati kaj po televiziji / nastopati na televiziji b) namenjeno samo določenemu uporabniku: industrijska televizija; uporaba televizije v bankah // dejavnost, vezana na to sredstvo: programska zasnova televizije; velik razmah televizije 4. ustanova, ki se ukvarja s tako dejavnostjo: direktor televizije / ljubljanska televizija ♪
- televizíjec tudi televízijec -jca m (ȋ; í) žarg. televizijski delavec: radijci in televizijci ♪
- televizíjski tudi televízijski -a -o prid. (ȋ; í) nanašajoč se na televizijo: televizijski signal / televizijski aparat, sprejemnik; televizijski oddajnik, pretvornik; televizijska antena; televizijska kamera; televizijska slika / televizijski prenos / televizijski dnevnik; televizijski program, spored; televizijska oddaja / televizijski film; televizijska drama, nadaljevanka / televizijski studio; publ. televizijska hiša; televizijska mreža / televizijski naročnik / televizijski gledalec televizíjsko tudi televízijsko prisl.: televizijsko posredovati ♪
- televízor -ja m (ȋ) televizijski sprejemnik: izključiti, pog. ugasniti, zapreti televizor / barvni televizor ki posreduje slikovna sporočila v barvah; črno-beli televizor ki posreduje slikovna sporočila v vseh odtenkih sive barve, od črne do bele; prenosni televizor ∙ ekspr. rad sedi pred televizorjem rad gleda televizijski spored; ekspr. preživeti večer ob televizorju ob gledanju televizijskega sporeda ♪
- televízorski -a -o (ȋ) pridevnik od televizor: televizorsko ohišje ♪
- teléžnik -a m (ẹ̑) nar. vzhodno klin, s katerim se povežeta zgornji in spodnji del jarma; jarmnik: vtakniti teležnik ♪
- telíca -e ž (í) goveja samica od prvega leta starosti do prve telitve: telica je breja; telica in krava ♦ lov. košuta v drugem letu starosti ♪
- telíček -čka m (ȋ) 1. manjšalnica od tele: krava bo kmalu imela telička 2. ekspr. nespameten, neumen človek, zlasti zaradi mladosti, neizkušenosti: kakšni telički smo bili, da smo verjeli / kot nagovor teliček neumni, ne govori tako ♪
- telíčka -e ž (í) 1. manjšalnica od telica: telička se goni 2. goveji mladič ženskega spola: krava je povrgla teličko; junček in telička 3. ekspr. nespametna, neumna ženska, zlasti zaradi mladosti, neizkušenosti: posmehovanje teličk ♪
- telítev -tve ž (ȋ) glagolnik od teliti: krava se pripravlja na telitev ♪
- telíti -ím nedov. in dov. (ȋ í) nav. 3. os. roditi, povreči tele: krava teli; liska težko teli ♪
- teló -ésa s (ọ̑ ẹ̑) 1. snovni del človeškega ali živalskega bitja: mokro oblačilo se oprijemlje telesa; utrditi, zdrgniti si telo; imeti rane po celem telesu; golo, mišičasto telo; moško telo; telesa kopalcev; s perjem pokrito telo ptice; glava in drugi deli telesa; hrbtna stran telesa; pretakanje krvi po telesu; ekspr. boj med telesom in duhom / s celim telesom se vreči na tla; ekspr.: z lastnim telesom zaščititi koga; gniti, zgoreti pri živem telesu; biti operiran pri živem telesu brez narkoze / človeško, živalsko telo / ekspr. onemogla telesa so se pomikala dalje človeška, živalska bitja // ekspr. ta del človeškega bitja kot predmet, sredstvo spolnega dejanja, užitka: polastil se je njenega telesa; prostitutke prodajajo svoje telo 2. evfem. truplo: telo v zemlji razpade, strohni; položiti telo v grob; telesa ubitih / mrtvo telo 3. redko trup: hermelin nosi telo tik ob tleh; vzravnati telo; glava in telo / telo in vrat čutare; telo ladje 4. od okolja ločena snovna celota: elastično, prozorno telo; delovanje telesa na telo; meje, velikost telesa / plinasta, trdna telesa
/ sonce, planeti in druga nebesna telesa / odstraniti tuje telo iz očesa tujek 5. navadno s prilastkom določena naprava, priprava kot funkcijska celota: hladilno telo / svetlobna telesa svetila / knjiž. astralno telo v okultizmu duhovni dvojnik fizičnega telesa 6. knjiž., navadno s prilastkom skupina, skupnost na določen način povezanih ljudi kot kaka celota: po prvi svetovni vojni je bilo slovensko narodno telo razdeljeno na tri države / delovna, politična, predstavniška, skupščinska telesa; posvetovalno, volilno telo; komisije, odbori in druga telesa 7. rel., v zvezi sveto rešnje telo posvečena hostija, ki se deli navadno med mašo: prejeti sveto rešnje telo // tretji od sedmih
zakramentov katoliške cerkve: pridiga o svetem rešnjem telesu 8. geom. s ploskvami omejen del prostora: prostornina telesa; kocka, valj in druga telesa / rotacijska telesa / geometrijsko telo ● evfem. po prvem otroku se ji je telo zaprlo ni mogla več zanositi, roditi; star. njegova duša se je ločila od telesa umrl je; ekspr. za to sem z dušo in telesom popolnoma, brez pridržka; vznes. ljubila je sad svojega telesa svojega otroka; zdrav duh v zdravem telesu ◊ anat. maternično telo zgornji del maternice; fiz. črno telo trdno telo z določeno temperaturo, ki vpija vse
sevanje in od vseh teles najmočneje seva; točkasto telo katerega razsežnosti so zanemarljive v primerjavi z opazovanim premikom; togo telo; jur. zakonodajno telo; zemljiškoknjižno telo eno ali več enako obremenjenih zemljišč istega lastnika v isti katastrski občini; rel. (sveto) rešnje telo praznik na drugi četrtek po binkoštih ♪
- têloh -a m (é) rastlina z deljenimi listi in belimi, črno škrlatnimi, zelenimi ali rumeno zelenimi cveti: nabirati teloh; šopek teloha ♦ bot. črni teloh rastlina z dlanasto deljenimi listi, črno koreniko in velikimi belimi cveti, Helleborus niger ♪
- télop -a m (ẹ̑) fotografija, kratko sporočilo, prirejeno za predvajanje navadno po televiziji: objavljati telope; telop in propagandni film ♪
94 119 144 169 194 219 244 269 294 319 
