Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Te (21.544-21.568) ![](arw_left.gif)
- neolítik -a m (í) arheol. prazgodovinska doba, v kateri se pojavijo poleg orodja iz kamna prvi lončarski izdelki, mlajša kamena doba: paleolitik in neolitik ♪
- nèomadeževán -a -o prid. (ȅ-á) nav. ekspr. ki ni omadeževan: neomadeževan človek / neomadeževan značaj / neomadeževana preteklost neoporečna ∙ ekspr. nagnil se je nad še neomadeževan list nepopisan; ekspr. neomadeževano perilo čisto ♪
- nèomejèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni omejen: neomejen prostor / neomejeno trajanje / vladati z neomejeno oblastjo; njegove pravice so neomejene / publ. dežele z neomejenimi gospodarskimi možnostmi / ekspr. pri njih je oče neomejen gospodar / star. neomejeno zaupanje neomajno ◊ geom. neomejena ravna črta premica; jur. neomejeno jamstvo jamstvo z vsem premoženjem ali za vso škodo; družba, zadruga z neomejenim jamstvom v kapitalistični ekonomiki družba, zadruga, pri kateri jamčijo družabniki ali člani z vsem svojim premoženjem nèomejêno prisl.: neomejeno vladati, zaupati; neomejeno vdan ♪
- nèomíkanec -nca m (ȅ-ȋ) knjiž., ekspr. nekulturen človek: s tem neomikancem ne želim imeti opravka ♪
- nèomíkanost -i ž (ȅ-ȋ) knjiž. nekulturnost: vzrok je v neomikanosti teh ljudi ♪
- néonacíst -a m (ẹ̑-ȋ) v nekaterih deželah pristaš neonacizma: izzivanje neonacistov ♪
- néonacístičen -čna -o prid. (ẹ̑-í) nanašajoč se na neonaciste ali neonacizem: neonacistična organizacija / neonacistično zborovanje ♪
- néonacízem -zma m (ẹ̑-ȋ) v nekaterih deželah gibanje za obnovo nacizma po drugi svetovni vojni: pojavljanje neonacizma ♪
- nèopážen 2 -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni opažen, ni obit: neopažene stene ♪
- nèoporéčen -čna -o prid. (ȅ-ẹ̄) 1. ki ni oporečen: neoporečen dokaz; njegova trditev je bila neoporečna / njena obleka je bila vselej neoporečna / neoporečno vedenje ♦ šport. neoporečna izvedba izvedba, ki je popolnoma v skladu s tekmovalnimi pravili 2. ki ima pozitivne lastnosti zlasti v moralnem pogledu: neoporečen človek; idejno, politično neoporečen / ima neoporečno preteklost; pošteno, neoporečno življenje nèoporéčno prisl.: neoporečno živeti; stvar je bila neoporečno ugotovljena ♪
- nèoportún -a -o prid. (ȅ-ȗ) knjiž. neprimeren, neumesten: neoportuno dejanje; pogajanja so opustili, ker so se jim zdela neoportuna ♪
- nèopravíčen -a -o prid. (ȅ-ȋ) 1. ki ni opravičen: neopravičen izostanek od dela ♦ šol. neopravičena ura izostanek od učne ure, ki se ne da opravičiti 2. publ. neupravičen: neopravičen očitek, sum nèopravíčeno prisl.: neopravičeno odsoten ♪
- nèopredeljèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni opredeljen: neopredeljen pojem / časovno neopredeljena umetnina / njegova čustva so ostala neopredeljena / neopredeljeni pisatelji; narodnostno, politično, razredno neopredeljen nèopredeljêni -a -o sam.: neopredeljeni so nastopili samostojno; v njegovi poeziji je nekaj neopredeljenega ♪
- neoprén -a m (ẹ̑) kem. umetna, pri zvišani temperaturi in v olju obstojna, težko vnetljiva elastična snov: zaščititi kabel z neoprenom; potapljaška obleka iz neoprena ♪
- nèoprijemljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) knjiž. nedoločljiv, neopredeljiv: neoprijemljiv pojav / neoprijemljiv dokaz neprepričljiv / težko je bilo odgovoriti na tako neoprijemljivo vprašanje nejasno; sam.: v njegovi glasbi je nekaj neoprijemljivega ♪
- néorealístičen -čna -o prid. (ẹ̑-í) nanašajoč se na neorealizem: neorealistični filmi; neorealistična umetnost / neorealistične tendence ♪
- néorealízem -zma m (ẹ̑-ȋ) realistična filmska ali literarna smer po drugi svetovni vojni: dokumentarnost neorealizma / italijanski neorealizem ♪
- nèorgáničen -čna -o prid. (ȅ-á) knjiž. nelogičen, neutemeljen: neorganičen razvoj ♪
- nèorgáničnost -i ž (ȅ-á) knjiž. nelogičnost, neutemeljenost: neorganičnost razvoja / neorganičnost posameznih elementov v drami nepovezanost, neskladnost ♪
- nèorganizíran -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni organiziran: neorganizirana dejavnost; neorganizirano delo / neorganizirana, neurejena skupina ljudi / pritegnili bodo še vse neorganizirane mladince ♪
- néoromántika -e ž (ẹ̑-á) lit. umetnostna smer ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja, ki obnavlja nekatere romantične prvine: nemški naturalizem je prehajal v neoromantiko; lirika neoromantike / neoromantika je gojila glasbeno dramo ♪
- nèosében -bna -o prid. (ȅ-ẹ̑) 1. ki ni oseben: neosebne izkušnje / neoseben jezik, slog / neosebna umetnost; tematika njegovega dela je neosebna / neosebna kritika objektivna ♦ lingv. neosebna glagolska oblika oblika, ki ne kaže glagolske osebe 2. knjiž. nedostopen, hladen: je zelo neoseben človek / neoseben pogled / njegov odnos do sodelavcev je zelo neoseben nèosébno prisl.: neosebno odgovarjati; glas ji je zvenel neosebno ♪
- nèoskrbován -a -o prid. (ȅ-á) ki ni oskrbovan: slabo oskrbovani in neoskrbovani objekti / neoskrbovana planinska koča planinska koča, v kateri se dobi samo prenočišče ♪
- nèoslabljèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni oslabljen: nove, še neoslabljene čete / neoslabljena moč, volja ♪
- nèosnován -a -o prid. (ȅ-á) nav. ekspr. neutemeljen, neupravičen: neosnovana trditev / neosnovan sum ♪
21.419 21.444 21.469 21.494 21.519 21.544 21.569 21.594 21.619 21.644