Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Te (21.519-21.543)


  1.      nèodmévnost  -i ž (ȅ-ẹ́) lastnost, značilnost neodmevnega: neodmevnost prostora / publ. neodmevnost nekaterih del pri bralcih ♪
  2.      nèodobrávanje  -a s (ȅ-ȃ) kar je nasprotno, drugačno od odobravanja: s tem je izrazil svoje neodobravanje; očitno neodobravanje / z neodobravanjem reči kaj ♪
  3.      nèodpísan  -a -o prid. (ȅ-í) ekon., v zvezi neodpisana vrednost vrednost, ki se dobi, če se od nabavne vrednosti odšteje amortizirana vrednost ♪
  4.      nèodpláčen  -čna -o prid. (ȅ-á) jur. nanašajoč se na dajatev brez plačila, povračila: neodplačen prenos premoženja ♪
  5.      nèodpóren  -rna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) 1. ki ni odporen: neodpornemu človeku je bolezen še bolj nevarna / neodporen material; ta sorta žita je proti mrazu zelo neodporna 2. med. katerega organizem slabo ali sploh ne prenaša določene snovi: bolnik je neodporen proti zdravilom, za zdravila ♪
  6.      nèodpŕt  -a -o prid. (ȅ-ȓ) ki (še) ni odprt: na mizi je ležal kup neodprtih pisem / cveti so še neodprti ◊ gozd. neodprti gozd gozd, katerega izkoriščanje je zaradi pomanjkanja prometnih povezav nemogoče, neekonomično ♪
  7.      nèodpustljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da odpustiti: neodpustljiva žalitev; neodpustljivo ravnanje // ekspr. zelo velik, hud: neodpustljiva napaka, zamuda nèodpustljívo prisl.: igrali so neodpustljivo slabo ♪
  8.      nèodrásel  -sla -o tudi nèodrástel -tla -o [ǝu̯] prid. (ȅ-ā ȅ-á) ki ni odrasel: neodrasel fant; neodrasla žival ♪
  9.      nèodréšen  -a -o prid. (ȅ-ẹ́) 1. rel. ki ni odrešen: neodrešeno človeštvo 2. vznes. ki pripada narodu, katerega večina živi v drugi državi: skrbeti za neodrešene brate / neodrešeni kraji ♪
  10.      nèodvísen  -sna -o prid. (ȅ-í ȅ-ȋ) 1. ki ni odvisen: sin je že v službi in neodvisen od staršev / volilni organi so od drugih državnih organov neodvisni jim niso podrejeni // svoboden, samostojen: razmere so se spremenile, ko je dežela postala neodvisna / bil je neodvisna ustvarjalna osebnost 2. ki ne pripada nobeni skupini, stranki: neodvisen časopis, list ◊ mat. neodvisna spremenljivka količina, od katere je odvisna vrednost druge količine; polit. neodvisna levica nèodvísno prisl.: delovati neodvisno od človekove volje ♪
  11.      nèodvísnost  -i ž (ȅ-í) stanje, lastnost neodvisnega: neodvisnost od staršev ga je sčasoma odtujila domu / govorili so celo o neodvisnosti gledališča od literature / ekonomska, politična neodvisnost / boj za ozemeljsko neodvisnost ♪
  12.      nèodžéjan  -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki se ni odžejal: lačna in neodžejana živina ∙ knjiž. pisatelj prikazuje lik zrele, a neodžejane ženske (spolno) nezadovoljene ♪
  13.      néofašíst  -a m (ẹ̑-ȋ) v nekaterih deželah pristaš neofašizma: demonstracije neofašistov ♪
  14.      néofašístičen  -čna -o prid. (ẹ̑-í) nanašajoč se na neofašiste ali neofašizem: neofašistična organizacija, skupina / neofašistične demonstracije ♪
  15.      néofašízem  -zma m (ẹ̑-ȋ) v nekaterih deželah gibanje za obnovo fašizma po drugi svetovni vojni: neofašizem in neonacizem ♪
  16.      neogén  -a m (ẹ̑) geol. mlajši terciar ♪
  17.      néoimpresionízem  -zma m (ẹ̑-ȋ) um. impresionizem, ki upošteva dognanja optike: nagibati se k neoimpresionizmu ♪
  18.      néokapitalízem  -zma m (ẹ̑-ȋ) po drugi svetovni vojni kapitalizem, za katerega je značilna visoka produktivnost, poseganje države v gospodarstvo in enakomernejše porazdeljevanje družbenega bogastva: imperializem in neokapitalizem ♪
  19.      néokatolicízem  -zma m (ẹ̑-ȋ) gibanje za prenovitev katolicizma zlasti v prvi polovici 20. stoletja: slovenski neokatolicizem ♪
  20.      néokolonialíst  -a m (ẹ̑-ȋ) pripadnik neokolonializma: stranka neokolonialistov; kolonialisti in neokolonialisti // nav. mn., ekspr. neokolonialistična država: pritisk neokolonialistov na nerazvite države ♪
  21.      néokolonialístičen  -čna -o prid. (ẹ̑-í) nanašajoč se na neokolonializem: nasprotovati imperialističnim in neokolonialističnim interesom ♪
  22.      néokolonialízem  -zma m (ẹ̑-ȋ) po drugi svetovni vojni politika gospodarsko razvitih držav, ki si prizadeva spraviti nerazvite države, zlasti nekdanje kolonije, v čim večjo odvisnost: boj proti neokolonializmu, kolonializmu in imperializmu ♪
  23.      nèokúsen  -sna -o prid. (ȅ-ú ȅ-ū) ki ni okusen: neokusna jed; kosilo je bilo zelo neokusno / neokusna kravata, obleka / ekspr. njegova pripomba je bila precej neokusna ∙ ekspr. neokusen človek neprijeten, zoprn; ekspr. rad pripoveduje neokusne šale nespodobne, opolzke nèokúsno prisl.: neokusno pripravljena jed; neokusno opremljeno stanovanje ♪
  24.      nèokúsnost  -i ž (ȅ-ú) lastnost, značilnost neokusnega: neokusnost pripravljene jedi mu je jemala tek / neokusnost njegovih oblek / ekspr. neokusnost pripomb / ekspr. sobo so okrasili do neokusnosti pretirano, preveč // ekspr. kar je neokusno, neprimerno: v romanu je tudi precej neokusnosti ♪
  25.      nèolesenèl  in nèolesenél -éla -o [eu̯] prid. (ȅ-ȅ ȅ-ẹ́; ȅ-ẹ̑ ȅ-ẹ́) ki ni olesenel: neolesenelo steblo ♪

   21.394 21.419 21.444 21.469 21.494 21.519 21.544 21.569 21.594 21.619  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA