Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Te (2.101-2.125)



  1.      inteligêntka  in inteligéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska, ki opravlja umsko delo ali je z izobrazbo usposobljena zanj, izobraženka: inteligentke so bile o stvari drugačnega mnenja
  2.      inteligéntnost  -i ž (ẹ̑) lastnost inteligentnega človeka: v tem delu se kaže avtorjeva izredna inteligentnost; preizkušati otrokovo inteligentnost; njegovo visoko čelo je razodevalo inteligentnost / s svojo inteligentnostjo je problem takoj razumel bistroumnostjo, bistrostjo / naravna inteligentnost inteligenca / inteligentnost njegovega vprašanja ♦ psih. kvocient inteligentnosti inteligenčni kvocient
  3.      inteligéntnosten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na inteligentnost: inteligentnostna stopnja / inteligentnostni test inteligenčni testpsih. inteligentnostni količnik inteligenčni kvocient
  4.      inteligêntski  in inteligéntski -a -o prid. (ē; ẹ̄) nanašajoč se na inteligente; izobraženski: inteligentski poklici; inteligentska družba / inteligentska plast
  5.      inteligibílen  -lna -o prid. () knjiž., redko razumljiv, doumljiv: inteligibilna teorija ♦ filoz. ki se spoznava samo z razumom
  6.      innca  -e ž (ẹ̑) knjiž., redko težnja, nagnjenje, usmerjenost: razumeti pisateljeve intence / osnovna intenca knjige je vzbuditi večje zanimanje za to problematiko
  7.      inncija  -e ž (ẹ́) knjiž. težnja, nagnjenje, usmerjenost: razumeti umetnikove intencije; ustvarjalne intencije; intencije mlade generacije; v delu se jasno kažejo avtorjeve intencije, da bi objektivno prikazal osrednji lik / narediti kaj iz lastnih intencij / igralci so formirali vloge po režiserjevi intenciji zamisli, konceptu // namen, namera: osnovna intencija resolucije je vzbuditi večje zanimanje za to problematiko ◊ rel. (mašna) intencija honorar za mašo, ki naj jo opravi duhovnik po plačnikovem namenu
  8.      inncijski  tudi intencíjski -a -o prid. (ẹ́; ) nanašajoč se na intencijo: intencijski vplivi / intencijska knjiga knjiga z vpisanimi (mašnimi) intencijami
  9.      intencionálen  -lna -o prid. () 1. nanašajoč se na intencijo: intencionalno znanstveno raziskovanje / intencionalen vpliv / intencionalna morala ♦ ped. intencionalno vzgajanje vzgajanje z določenim ciljem 2. filoz. usmerjen, naravnan k predmetu spoznavanja: intencionalno mišljenje / intencionalni predmet
  10.      intencionalízem  -zma m () filoz. nazor, da je zavest usmerjena, naravnana k predmetu spoznavanja
  11.      intencionálnost  -i ž () 1. knjiž. lastnost intencionalnega: intencionalnost raziskovanja 2. filoz. usmerjenost, naravnanost zavesti k predmetu spoznavanja: Husserlova ideja intencionalnosti / intencionalnost zavesti
  12.      intendánca  -e ž () 1. žarg., voj. intendantska služba: intendanca jim je preskrbela vse potrebno za pohod 2. zastar. uprava gledališča: prevzeti intendanco / takratna intendanca je uvrstila v repertoar več domačih del
  13.      intendánčen  -čna -o prid. () intendantski: v partizanih je pomagal organizirati intendančno službo / režiser je opravljal tudi intendančne posle
  14.      intendánt  -a m (ā á) 1. voj. oficir, ki vodi oskrbovanje vojaških enot: četni intendant; posli, služba intendantov 2. zastar. upravnik gledališča: intendant je sprejel dramo v program ◊ zgod. predstojnik velike upravne enote Ilirskih provinc
  15.      intendántski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na intendante ali intendanco: intendantski oficir / intendantska vojaška akademija; intendantska služba služba za oskrbovanje vojaških enot / režiser je opravljal tudi intendantske posle
  16.      intendantúra  -e ž () voj., v stari Jugoslaviji in med narodnoosvobodilnim bojem upravni organ za oskrbovanje vojaških enot: brigadna, divizijska intendantura // poslopje tega organa: proslava je bila pred intendanturo
  17.      intenzificírati  -am nedov. in dov. () intenzivirati: intenzificirati delo / intenzificirati industrializacijo
  18.      intenzifikácija  -e ž (á) glagolnik od intenzificirati: intenzifikacija študija; intenzifikacija političnega življenja / intenzifikacija poljedelstva, proizvodnje / intenzifikacija doživetja
  19.      intenzita  -e ž (ẹ̑) knjiž. intenzivnost: intenziteta dela / duhovna intenziteta moč / intenziteta čustva, doživetja moč / intenziteta barv izrazitostmeteor. intenziteta padavin jakost padavin
  20.      intenziten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na intenziteto: intenzitetne razlike med sevanji
  21.      intenzíven  -vna -o prid., intenzívnejši () 1. ki poteka, se opravlja z veliko energijo in koncentracijo: intenziven študij; igralec je presenetil publiko s svojo prepričljivo in intenzivno igro; intenzivna oblika raziskovanja; intenzivno delo, razmišljanje / glasbeno udejstvovanje dela njegovo življenje še intenzivnejše // ki teži po boljši izkoriščenosti in kvaliteti: intenzivna proizvodnja; intenzivno obdelovanje / intenzivno gospodarjenje z gozdovi / intenzivni nasadi, sadovnjaki 2. knjiž., s širokim pomenskim obsegom močen, velik: njegov vpliv je zelo intenziven; intenzivna bolečina huda; intenzivno doživetje / v tem mestu je kulturno življenje zelo intenzivno / intenzivna svetloba; rdeča barva je najbolj intenzivna izrazitaagr. intenzivno poljedelstvo poljedelstvo, ki vlaga veliko dela in kapitala na enoto zemljiške površine; ekon. intenzivno gospodarstvo gospodarstvo, ki v razmerju do zaposlene delovne sile uporablja veliko kapitala; med. intenzivna nega nega bolnika s povečanim, nepretrganim medicinskim nadzorom in z najpopolnejšo (možno) obliko zdravljenja; šol. intenzivni tečaj tečaj z zgoščenim, zelo hitrim učenjem; intenzivni tečaj angleščine intenzívno prisl.: intenzivno delati, doživljati, iskati, razmišljati; intenzivno obdelana zemlja
  22.      intenzivíranje  -a s () glagolnik od intenzivirati: intenziviranje dela, učenja / intenziviranje obdelovanja, proizvodnje / potreba po intenziviranju stikov med obema deželama
  23.      intenzivírati  -am nedov. in dov. () 1. delovati na kaj tako, da poteka, se opravlja z veliko energijo in koncentracijo: intenzivirati delo, proces, študij // težiti za boljšo izkoriščenostjo in kvaliteto: intenzivirati obdelovanje, proizvodnjo 2. knjiž., s širokim pomenskim obsegom večati, stopnjevati: razburjanje mu je bolečine še intenziviralo / intenzivirati kulturno življenje intenzivíran -a -o: intenziviran študij; intenzivirana proizvodnja
  24.      intenzívnost  -i ž () lastnost, značilnost intenzivnega: povečevati intenzivnost dela, študija / vprašanja se je lotil z veliko intenzivnostjo / intenzivnost obdelovanja / knjiž.: takrat je bil na višku svoje življenjske intenzivnosti moči; intenzivnost čustva, doživetja moč / intenzivnost barv izrazitost
  25.      intenzívnosten  -tna -o () pridevnik od intenzivnost: intenzivnostna stopnja

   1.976 2.001 2.026 2.051 2.076 2.101 2.126 2.151 2.176 2.201  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA