Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Te (1.926-1.950)

1926.      heteropoláren  -rna -o prid. (ȃ) 1. elektr. ki ima več izmenično se ponavljajočih magnetnih polov: heteropolarni generator 2. kem. ki ima dva različna pola: heteropolarne molekule; heteropolarna vez ionska vez ♪
1927.      heteroseksuálen  -lna -o prid. (ȃ) med. spolno nagnjen do oseb drugega spola: heteroseksualen odnos ♪
1928.      heterosilábičen  -čna -o prid. (á) lingv. ki pripada drugemu zlogu, raznozložen: heterosilabični glas ♪
1929.      heterotrófen  -fna -o prid. (ọ̑) biol. ki se hrani s snovmi, nastalimi v drugih organizmih: heterotrofni organizmi; človek je heterotrofno bitje / heterotrofni način prehranjevanja heterotrófno prisl.: glive se hranijo heterotrofno ♪
1930.      heteróza  -e ž (ọ̑) biol. pojav, da ima križanec boljše lastnosti kot njegovi starši: heteroza čebel; heteroza koruze ♪
1931.      heterózen  -zna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na heterozo: heterozna koruza / heterozen razvoj ♪
1932.      heterozigóten  -tna -o prid. (ọ̑) biol. nastal z združitvijo spolnih celic z različnima genoma: heterozigotni individuum; heterozigotna jajčna celica ♪
1933.      hetêrski  -a -o (ȇ) pridevnik od hetera: hetersko življenje ♪
1934.      hidránten  -tna -o (ȃ) pridevnik od hidrant: hidrantni nastavek; hidrantna omarica ♪
1935.      hídrometeorolóški  -a -o prid. (ȋ-ọ̑) nanašajoč se na hidrologijo in meteorologijo: hidrometeorološke razmere določenega kraja / hidrometeorološka služba ♪
1936.      hídrosistém  -a m (ȋ-ẹ̑) grad. urejena, med seboj povezana skupina vod z napravami: graditi hidrosistem; hidrosistem Donava—Tisa—Donava ♪
1937.      hídrotéhničen  -čna -o prid. (ȋ-ẹ́) nanašajoč se na hidrotehniko: kanal je hidrotehnični objekt / hidrotehnična dela v pristanišču / hidrotehnični inženir ♪
1938.      hídrotéhnik  -a m (ȋ-ẹ́) strokovnjak za hidrotehniko: inženir hidrotehnik ♪
1939.      hídrotéhnika  -e ž (ȋ-ẹ́) veda o uporabi vode in vodne energije v tehnične namene: strokovnjak za hidrotehniko // uporaba vode ali vodne energije v tehnične namene: prometna, sanitarna hidrotehnika ♪
1940.      hídroterapíja  -e ž (ȋ-ȋ) med. zdravljenje z vodo ♪
1941.      hídrotermálen  -lna -o prid. (ȋ-ȃ) petr. nanašajoč se na naravno vročo vodo: hidrotermalne raztopine / hidrotermalni mineral rudnina, ki se izloči iz naravne vroče vodne raztopine; hidrotermalna metamorfoza spremembe kamnin pod vplivom vročih vodnih raztopin hídrotermálno prisl.: pirit nastaja hidrotermalno ♪
1942.      higrométer  -tra m (ẹ̄) meteor. priprava za merjenje relativne vlage v zraku, vlagomer ♪
1943.      hiperestezíja  -e ž (ȋ) med. pretirana občutljivost, preobčutljivost: hiperestezija kože ♪
1944.      hipertenzíja  -e ž (ȋ) med. hipertonija ♪
1945.      hipocénter  tudi hipocênter -tra m (ẹ̄; ē) geol. točka pod zemeljsko površino, od koder izvirajo potresni valovi, žarišče potresa: globina hipocentra ♪
1946.      hipotéčen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na hipoteko: hipotečni dolg / hipotečni dolžnik / hipotečna banka ♪
1947.      hipotéka  -e ž (ẹ̑) jur. zastavitev nepremičnin, vpisana v zemljiški knjigi ali drugem registru: zbrisati hipoteko; obremeniti posestvo s hipoteko; zavarovati terjatev s hipoteko / ladijska hipoteka // posojilo, zavarovano z zastavitvijo nepremičnin: najeti, odplačati hipoteko; pren., knjiž. zaostalost je najhujša hipoteka naše preteklosti ♪
1948.      hipotekáren  -rna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na hipoteko: hipotekarni kredit / hipotekarni upnik upnik, v čigar korist je terjatev zastavljena, vknjižena / hipotekarna banka ♪
1949.      hipotenúza  -e ž (ȗ) geom. stranica pravokotnega trikotnika, ki leži pravemu kotu nasproti: kvadrat nad hipotenuzo ♪
1950.      hipotenzíja  -e ž (ȋ) med. hipotonija ♪

   1.801 1.826 1.851 1.876 1.901 1.926 1.951 1.976 2.001 2.026