Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Te (19.219-19.243) 
- mesečínast -a -o prid. (í) knjiž., redko svetel od mesečine, mesečen: mesečinasti večeri / mesečinasta pokrajina ♪
- mesečínski -a -o prid. (ȋ) knjiž. 1. svetel od mesečine, mesečen: mesečinska noč / mesečinska pokrajina / mesečinska mreža 2. ekspr. čustven, sanjav, nestvaren: v njem je precej mesečinske romantike; mesečinsko hrepenenje in divja sla ♪
- mésečnica -e ž (ẹ̑) ženska, ki ponoči v trdnem spanju hodi, kaj dela, ne da bi se tega pozneje spominjala: mesečnico je klic prebudil; hodi kot mesečnica ♪
- mésečnik -a m (ẹ̑) 1. kdor ponoči v trdnem spanju hodi, kaj dela, ne da bi se tega pozneje spominjal: mesečnik je hodil po strehi; glas psa je mesečnika prebudil; tava, vede se kot mesečnik 2. navadno s prilastkom vsak mesec izhajajoča publikacija s specializirano vsebino: izdajati, urejati mesečnik / dijaški, mladinski mesečnik; literarni mesečnik ♪
- mésečnost -i ž (ẹ̑) stanje človeka, ki ponoči v trdnem spanju hodi, kaj dela, ne da bi se tega pozneje spominjal: natančnejši vzroki mesečnosti še niso znani; hodil je kot v mesečnosti ♪
- mêsek -ska m (ē) ekspr. manjšalnica od meso: majhen košček meska; otr. bi jedel meska, fantek? ♪
- mêsen -sna -o prid. (é) nanašajoč se na meso: a) izcejanje mesnega soka / mesni izdelki; kupiti mesno konzervo / rad ima mesne jedi; zelenjavna in mesna juha / imeli so dva mesna dneva b) mesna stran kože / prašič mesne pasme mesnate ◊ agr. mesna moka krmilo iz posušenega in zmletega živalskega mesa; gastr. mesna solata zrezano kuhano ali pečeno meso, začinjeno z oljem in kisom mêsno prisl.: mesno rdeča barva ♪
- mesén -a -o prid. (ẹ̑) 1. ki je iz mesa: mesena gmota; ekspr. ni vedel, ali vidi duha ali meseno bitje / mesene klobase 2. ekspr. nanašajoč se na človekovo erotičnost, telesnost; čuten: mesena in duhovna ljubezen / to je zelo mesena ženska / meseno poželenje / mesen pogled meséno prisl.: meseno rdeča halja ♪
- mésenje -a s (ẹ́) glagolnik od mesiti: mesenje testa / mesenje kruha / stroj za mesenje ♪
- mesénost -i ž (ẹ̑) ekspr. nagnjenost k erotičnemu, telesnemu uživanju; čutnost: premagovanje mesenosti; vse to izvira iz mesenosti / v njegovem dnevniku ni sledu o kaki mesenosti ♪
- mesianízem -zma m (ȋ) knjiž. prepričanje, ideja, da kdo ali kaj reši človeštvo, narod vsega zla: v tej knjigi razlaga svoj mesianizem; mistični, utopični mesianizem / slovanski mesianizem / mesianizem trpljenja ♪
- mesíja -e tudi -a m (ȋ) 1. knjiž., ekspr. kdor je določen, izbran, da reši človeštvo, narod vsega zla: pesnik je želel, da bi bil tak mesija njegov narod 2. vznes. glasnik: postati mesija poštenosti in miru ♪
- mesijánski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na mesijo ali mesijanstvo: vpliv mesijanske ideje / mesijansko poslanstvo tega naroda / mesijansko trpljenje ♪
- mesílec -lca [lc in u̯c] m (ȋ) kdor mesi: mesilec testa // teh. mesilnik ♪
- mesílnik -a m (ȋ) 1. teh. mesilni stroj: pekarna je kupila nov mesilnik 2. knjiž., redko miza s koritom za mesenje: nasuti moke v mesilnik ♪
- mesíti in mésiti -im nedov., méšen tudi mésen (ȋ ẹ́) 1. povzročati, delati, da iz moke, vode in dodatkov nastane zelo gosta enotna (nova) snov: mesiti testo; mesiti z rokami, strojem / mesiti kruh, potico; ekspr. otroci so iz blata mesili potice; pren., ekspr. sami si hočemo mesiti bodočnost // ekspr. dajati skupaj različne snovi, da se združijo v enotno (novo) snov; mešati: mesiti barve 2. ekspr. gaziti: mesil je brozgo proti pokopališču / privezan konj je nemirno mesil blato ● ekspr. mesiti glino gnesti; slabš. kaj vse mesijo o njem govorijo, pripovedujejo ♪
- meskalín -a m (ȋ) farm. močno mamilo iz popkov kaktusa, ki raste zlasti v severni Mehiki: uživanje meskalina; barvne halucinacije pod vplivom meskalina ♪
- mesmerízem -zma m (ȋ) psiht. Mesmerjev nauk o animalnem magnetizmu in njegovi terapevtski uporabi ob koncu 18. in v začetku 19. stoletja: mesmerizem je povzročil veliko vznemirjenje / ukvarjati se z mesmerizmom ♪
- mesnàt -áta -o prid. (ȁ ā) 1. nanašajoč se na meso: polipi so brez kosti, popolnoma mesnati / ta pes ima uhlje mesnate barve 2. ki ima (razmeroma) veliko mesa: mesnate živali; ekspr. mož je majhen, a precej mesnat / mesnat obraz debel; mesnate ustnice / letos so češnje, jagode zelo mesnate 3. bot. ki ima veliko tkiva, vsebujočega vodo: rastline z mesnatimi listi, stebli; kaktusi in druge mesnate rastline ◊ agr. prašič mesnate pasme prašič, ki se goji za pridobivanje mesa ♪
- mesnátost -i ž (á) značilnost mesnatega: zaradi velike mesnatosti je ta pasma prašičev cenjena ♦ bot. mesnatost listov ♪
- mesníca -e ž (í) prostor, v katerem se meso seka in prodaja: v naši ulici so odprli novo mesnico; iti v mesnico / zaposlen je v mesnici // star. klavnica: pobiti živino v mesnici ♪
- mesó -á s (ọ̑) 1. navadno rjavkasto rdeče tkivo živalskega telesa, zlasti mišičje, kot hrana: gristi, rezati, sušiti meso; mastnega mesa ne je; kilogram mesa / goveje, konjsko, svinjsko, telečje meso; kuhano, pečeno meso; postregla jim je s prekajenim mesom; meso na žaru 2. navadno rjavkasto rdeče tkivo človeškega ali živalskega telesa, zlasti mišičje: krogla mu je ranila meso, kosti pa ni poškodovala; vezi so se mu zarezale globoko v meso; ekspr. ta konj res nima dosti mesa, vendar je močen in vzdržljiv je suh; hujšal je, kot bi meso rezal z njega zelo, hitro je hujšal 3. knjiž., ekspr. človeško telo: to pravico ima, saj je otrok rojen iz njenega mesa / meso, pokorno duhu / slabosti mesa čutnost, telesnost // nav. slabš., s prilastkom ljudje (brez pravic, svobode): meso
v taborišču se je uprlo / trgovanje s človeškim mesom 4. sočni, mehkejši del sadu, gomolja: ločiti lupino od mesa; meso jabolk, lubenic; krompir z belim, rumenim mesom / meso pri jurčku je belo ● bibl. beseda je meso postala kar je bilo govorjeno, se je uresničilo; ekspr. dati ideji meso in kosti uresničiti jo; dati ji zunanjo podobo, obliko; ekspr. vsak človek je iz mesa ima slabosti, napake; pog. zrele ženske mu niso všeč, rad ima mlado meso mlade ženske; bibl. duh je sicer voljan, ali meso je slabo človek si prizadeva za dobro, toda njegove slabe lastnosti ga pri tem ovirajo; ekspr. ženske na plaži so kazale preveč mesa bile so pomanjkljivo oblečene; meso in kri ekspr. šele tedaj je volilna pravica postala meso in kri se je uveljavila; ekspr. ta ideja mu je prešla v meso in kri popolnoma jo je sprejel; ekspr. tako ravnanje mu je prešlo v meso in kri tako ravnanje je postalo njegova navada;
ekspr. ta lik je človek iz mesa in krvi prepričljiv, verjeten, živ človek ◊ gastr. belo meso kokošje, telečje meso; med. divje meso nepravilno razraslo tkivo v rani, ki se slabo celi ♪
- mesóvje -a s (ọ̑) 1. ekspr. meso, zlasti v veliki količini: letos so zaklali precej telet in prašičev, mesovja je dovolj za vse / slabš. njeno obilno mesovje se je treslo od smeha 2. nar. izdelki iz mesa; mesnina: postregli so mu z mesovjem in vinom / suho mesovje ♪
- mésti médem in métem in mêsti mêdem in mêtem nedov., stil. mèl méla in mêla (ẹ́; é) delati, da se iz smetane izloči maslo: stisnila je pinjo med noge in začela mesti / mesti smetano / mesti maslo ♪
- mêsti mêdem tudi mésti médem nedov., mêdel in médel mêdla tudi médel médla, stil. mèl mêla tudi méla (é; ẹ́) povzročati, da kdo nima urejenih, pravilnih misli, predstav: ti klici so ga še bolj medli; vznemirja se in se mede / to jim mede pojme o pravičnosti; misli se mu medejo mêsti se tudi mésti se 1. redko biti, pojavljati se skupaj, istočasno; mešati se: žalost in srd sta se medla v njegovem srcu 2. redko, s smiselnim osebkom v dajalniku v vročici zmedeno govoriti; blesti: bruha in mede se ji; star. mede se mu v glavi 3. nar., s prislovnim določilom biti, zadrževati se: kar naprej se mede v kuhinji / ljudje so se medli na polju ● ekspr. noge so se mu medle hodil je z neenakomernimi, opotekajočimi se koraki; ekspr. kaj se ti mede? zelo nespametno, nerazsodno delaš, govoriš; ekspr. vse to se mu je medlo po glavi o vsem tem je mislil, premišljal ♪
19.094 19.119 19.144 19.169 19.194 19.219 19.244 19.269 19.294 19.319 
