Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Te (16.519-16.543)


  1.      kompléks  -a m (ẹ̑) 1. zemljišče, navadno večje: kompleks pred hišo je posadil s sadnim drevjem; kupil je velik kompleks ob reki / pašniki so raztreseni po vsem kompleksu // nav. mn., ekspr., v prislovni rabi, v zvezi s cel izraža velik obseg česa: uničeni so bili celi kompleksi nasadov / celi kompleksi so bili določeni za stanovanjsko površino 2. navadno s prilastkom predel, del: izsekali so velik gozdni kompleks; ves mestni kompleks je bil uničen / alpski kompleks je zajel hladen zrak // z oslabljenim pomenom tak predel, del glede na določene značilnosti: kompleks blokov, letaliških zgradb / gradnja velikih industrijskih kompleksov 3. navadno s prilastkom kar predstavlja razmeroma samostojni del celote: pridobiti kompleks obdelovalne zemlje / taborišče je bilo razdeljeno na več kompleksov // skupek, celota: srečal se je s kompleksom problemov, vprašanj / idejni kompleks drame 4. podzavestne predstave, čustva, ki vplivajo na človekovo duševnost in povzročajo motnje: ne pozna predsodkov in kompleksov; vidni sta dve potezi njegovih čustvenih kompleksov / ima kompleks pred boleznimi / manjvrednostni kompleks ali kompleks manjvrednosti pomanjkanje samozavesti zaradi resnične ali namišljene osebne pomanjkljivosti ◊ med. simptomni kompleks skupek simptomov, značilnih za določeno bolezen; sindrom; psih. Ojdipov kompleks podzavestna erotična želja sina po materi in njegovo sovraštvo do očeta ♪
  2.      kompléksen  -sna -o prid. (ẹ̑) vsestranski, celovit: kompleksna osvetlitev problemov; obravnavanje gospodarske problematike je premalo kompleksno / kompleksne študije, raziskave / kompleksna obnova vinogradov / izbira poklica je kompleksen problem raznovrsten, zapleten ◊ kem. kompleksna spojina spojina, ki sestoji iz več spojin ali ionov; mat. kompleksno število število, ki je vsota realnega in imaginarnega števila; šol. kompleksni pouk celostni pouk, globalni pouk kompléksno prisl.: življenje dojema kompleksno, v vsej zapletenosti in protislovnosti; na probleme je treba gledati in jih obravnavati kompleksno ♪
  3.      kompléksnost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost kompleksnega: kompleksnost problematike zahteva strokovno reševanje / o vprašanju razpravljajo v vsej njegovi kompleksnosti / dramatizator je odvzel osrednjemu liku življenjsko kompleksnost in s tem resničnost ♪
  4.      komplemènt  -ênta m (ȅ é) 1. biol., med. skupina beljakovin v (krvnem) serumu sesalcev, ki sodeluje pri obrambnih reakcijah: te snovi potrebujejo za svoje delovanje komplement 2. mat. množica, ki sestavlja z drugo množico celoto ♪
  5.      komplementáren  -rna -o prid. (ȃ) knjiž. dopolnilen, dopolnjujoč: poiskal si je donosno komplementarno zaposlitev / tehnika in poezija se zdita mnogim komplementarni / ti dve državi sta z gospodarskega vidika komplementarni ♦ fiz. komplementarni barvi barvi, ki pomešani med seboj dasta belo barvo; geom. komplementarna kota kota, ki merita skupaj 90° ♪
  6.      komplementárnost  -i ž (ȃ) knjiž. lastnost, značilnost komplementarnega: integracija bo uspešna, če bo temeljila na gospodarski komplementarnosti ♪
  7.      komplét  -a m (ẹ̑) navadno s prilastkom 1. iz različnih samostojnih delov sestoječa celota, enota: če dobiš komplet, ga kupi, sicer ne / v kompletu je deset vzorcev / priročni sanitetni komplet; knjižnici manjka nekaj kompletov časopisov; komplet orodja 2. dvodelno ali večdelno oblačilo, zlasti žensko, navadno iz enakega blaga: prikazali so pletene ženske komplete; športni komplet; komplet tričetrtinskega plašča in krila / dvodelni, tridelni komplet ♪
  8.      kompletírati  -am dov. in nedov. (ȋ) dodati manjkajoče, izpopolniti: s tem izvodom je kompletiral knjižno zbirko / z dokupom posameznih parcel bodo kompletirali velike zemljiške komplekse ♪
  9.      komplicíranost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost kompliciranega, zapletenost: pretirana kompliciranost programa / nekatere živali presenečajo s svojo kompliciranostjo / stilna kompliciranost pesmi ♪
  10.      komplicírati  -am nedov. in dov. (ȋ) delati kaj težavno, težje rešljivo, zapletati: elementarne nesreče so položaj v državi še bolj komplicirale; številni kompleksi mu življenje zelo komplicirajo / čemu bi si sožitje po nepotrebnem komplicirali / situacija se vse bolj komplicira ♦ med. bolezen se komplicira ob osnovni se pojavljajo še druge bolezni, obolenja // delati kaj nejasno, težje razumljivo, težje dojemljivo: nihče ne ve, kaj hoče, ker tako komplicira komplicíran -a -o 1. težko rešljiv, zapleten: komplicirano vprašanje / znajti se v kompliciranem položaju / postopek je preveč kompliciran 2. nejasen, težko razumljiv, težko dojemljiv: kompliciran filozofski traktat / njegovo izražanje je zelo komplicirano / to je zelo kompliciran človek 3. ki ima veliko sestavnih delov ali različne sestavne dele: kompliciran stroj; komplicirane kemične spojine / komplicirana zgradba atoma / kompliciran klinopisni sistem / komplicirana struktura družbe ◊ ekon. komplicirano delo delo, ki ga lahko opravlja le človek s posebno izobrazbo, kvalifikacijo; med. komplicirani zlom zlom, pri katerem kost predre kožo ali hujše poškoduje okolno tkivo; prisl.: komplicirano pripovedovati ♪
  11.      komplikácija  -e ž (á) 1. nav. mn. kar naredi kaj težavno, težje rešljivo; zaplet, ovira: nihče ni računal, da se bodo pojavile komplikacije; čemu so potrebne tolikšne komplikacije / ekspr. če se mu kaj zgodi, bomo spet imeli komplikacije težave, neprijetnosti 2. med. obolenje, ki se pojavi ob osnovni bolezni: po operaciji so nastopile komplikacije / ta bolezen se običajno pojavlja kot komplikacija sladkorne bolezni ♪
  12.      komplimènt  -ênta m (ȅ é) nav. ekspr. občudovanje, pohvala, izražena komu neposredno, poklon: kompliment ji je prijal; takšnemu komplimentu ni mogla verjeti / vsi ji dajejo komplimente jo hvalijo; drug drugemu so delali komplimente / zanje je bil to velik kompliment priznanje // vljudnost, vljudnostna pohvala: to je rekel samo zaradi komplimenta / prosim za vaše mnenje, pa brez komplimentov ♪
  13.      komplimentírati  -am nedov. (ȋ) knjiž. delati komplimente: kritika je le komplimentirala, namesto da bi stvarno in odkrito ocenjevala ♪
  14.      komponénta  in komponênta -e ž (ẹ̑; ȇ) knjiž. sestavni del, sestavina: najznačilnejša komponenta narodnosti je jezik; psihološka doživetja so sestavljena iz več komponent / publ. na nastanek umetnine vplivajo številne komponente faktorji ♦ fiz., mat. komponenta vektorja projekcija vektorja na dano smer // s prilastkom ta sestavni del glede na določeno značilnost: v njegovih delih prevladuje emocionalna komponenta; individualna in socialna komponenta vzgoje; važno vlogo ima tudi moralna komponenta ♪
  15.      komponíranje  -a s (ȋ) glagolnik od komponirati: posvetil se je komponiranju; v komponiranju ni uspel / komponiranje popevk / teh težav se je slikar pri komponiranju dobro zavedal; arhitektonsko komponiranje ♪
  16.      komponírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. ustvarjati, pisati glasbeno delo, skladbo, skladati: to opero je komponiral znani glasbenik / skladatelj veliko komponira / komponira odlično glasbo // redko ustvarjati, pisati, zlasti umetniško delo sploh: avtor je zgodbo dolgo komponiral 2. knjiž. sestavljati, zlagati: kipar te živalce često komponira v posamezne skupine / pisatelj je komponiral vse dialoge enako komponíran -a -o: prizor na sliki je dobro komponiran; za klavir komponirana skladba ♪
  17.      komponíst  -a m (ȋ) kdor ustvarja, piše glasbena dela, skladbe; skladatelj: zborovanje komponistov; operni, zborovski komponist; komponist elektronske glasbe / dela kot komponist pri nekem filmskem podjetju ◊ šah. kdor sestavlja šahovske probleme ali študije ♪
  18.      kompozícija  -e ž (í) 1. razporeditev in medsebojni odnos med glavnimi elementi, sestavinami umetniškega dela; gradnja, ustroj: pisati v kompoziciji drame; kompozicija pesmi, skladbe / v kompoziciji avtor ni izviren / notranja kompozicija romana / šola za arhitekturno kompozicijo; stebriščna kompozicija stavbe // nav. ekspr. razporeditev in medsebojni odnos med glavnimi elementi, sestavinami kake celote: izogiba se kričečih barvnih kompozicij / plastična kompozicija predmetov v izložbi razporeditev 2. glasbeno delo, skladba: v spored so uvrstili tudi eno njegovih kompozicij; klavirska kompozicija // veda o glasbenem delu: intenziven študij kompozicije / oddelek za kompozicijo na glasbeni akademiji 3. knjiž., navadno s prilastkom umetniško delo, zlasti slikarsko: razstava baročnih kompozicij; stene so okrašene z mozaičnimi kompozicijami; končuje oljno kompozicijo / mesto slovi po mogočnih arhitekturnih kompozicijah 4. žel. več za transport pripravljenih, med seboj povezanih vagonov, brez lokomotive: kompozicija je iztirila; lokomotiva vleče kompozicijo potniških, tovornih vagonov / sestaviti vlakovno kompozicijo vlak ♪
  19.      kompozicíjski  tudi kompozícijski -a -o prid. (ȋ; í) 1. nanašajoč se na kompozicijo: drevesa so na tej sliki glavni kompozicijski element / drama ima svoj kompozicijski red / grad je bil s parkom organska kompozicijska celota / v glasbi se je pojavila vrsta novih kompozicijskih sistemov 2. nanašajoč se na komponiranje: skladatelj odlično obvlada kompozicijsko tehniko ♦ muz. kompozicijski stavek tehnično-kompozicijska uresničitev glasbenih idej kompozicíjsko tudi kompozícijsko prisl.: kompozicijsko je roman zelo dober ♪
  20.      komprésa  -e ž (ẹ̑) med. 1. tkanina, s katero se med operacijo prekrije področje okoli rane zaradi preprečitve okužbe: kompresa iz platna 2. obkladek, zlasti mrzli: zdravnik mu je priporočil komprese ♪
  21.      kompresíja  -e ž (ȋ) 1. fiz. manjšanje prostornine plina zaradi večanja tlaka, stiskanje: zrak se pri kompresiji zelo segreje / izotermna kompresija 2. strojn. gib bata, pri katerem se plin ali para v valju stisne; kompresijski gib: pred kompresijo se sesalni ventil zapre ◊ med. pritisk na del organizma, ki ga povzroči novotvorba, krvavitev ali vnetje ♪
  22.      kompresíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kompresijo: kompresijski tlak; kompresijska temperatura / kompresijski gib gib bata, pri katerem se plin ali para v valju stisne; kompresijski prostor najmanjši prostor v valju, ko je bat v skrajni legi; kompresijsko razmerje razmerje med prostorninama v valju, ko je bat v eni in v drugi skrajni legi ◊ med. kompresijska obveza obveza za ustavljanje krvavitev iz rane ♪
  23.      komprésorski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na kompresor: kompresorska naprava / kompresorsko olje ♦ elektr. kompresorski hladilnik hladilnik, ki deluje na principu zniževanja temperature pri ekspanziji hladilne tekočine; strojn. kompresorska postaja kraj, prostor s kompresorji in rezervoarji za stisnjeni zrak ♪
  24.      komprimírati  -am nedov. in dov. (ȋ) fiz. manjšati prostornino plina zaradi večanja tlaka; zgoščati, stiskati: bat komprimira pline v valju; zrak se ob eksploziji komprimira komprimíran -a -o: komprimiran amoniak; na 150 atmosfer komprimiran kisik; komprimiran zrak ♦ teh. komprimirani beton beton, iz katerega se takoj po izdelavi izloči ves zrak ♪
  25.      kompromís  -a m (ȋ) sporazum, pri katerem vsaka od nasprotujočih si strani delno popusti pri svojih zahtevah, pogojih, delni sporazum: kompromis tu ni bil mogoč; skleniti kompromis; politični kompromis; kompromis med štirimi velesilami / doseči kompromis pri spornem vprašanju / ponudili so jim kompromis možnost kompromisne rešitve / slikar se je odločil za kompromis med tradicionalizmom in modernizmom // nav. slabš. popuščanje, odstopanje od svojih zahtev, načel v korist zahtev, načel drugega: to tvoje dejanje je kompromis; njegovo početje je izraz številnih kompromisov / meščanstvo je delalo kompromise s preostanki fevdalizma ● ekspr. ta človek ne pozna kompromisov je dosleden, načelen; ekspr. v teh stvareh je ravnal brez kompromisov dosledno, načelno ♪

   16.394 16.419 16.444 16.469 16.494 16.519 16.544 16.569 16.594 16.619  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA