Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Te (16.019-16.043)



  1.      klečáti  -ím nedov., klêči in kléči; klêčal in kléčal (á í) biti na nogah, upognjenih v kolenih: stati in klečati v cerkvi / klečati na eni nogi ∙ ekspr. kleči pred tem človekom ponižuje se pred njim; ga obožuješport. klečati sonožno // klečeč prestajati kazen: moral je klečati / klečati za kazen klečé: kleče moliti, prositi klečèč -éča -e: klečeč na tleh, v kotu; klečeča množica; sam.: gledal je klečeče pred seboj
  2.      klečeplástvo  -a s () 1. slabš. lastnost klečeplaznega človeka: odbija jo klečeplastvo tega človeka 2. klečeplazenje: hlapčevanje in klečeplastvo pred mogočneži
  3.      kléj  -a m (ẹ̑) lepilo, pridobljeno zlasti iz nekaterih živalskih snovi: premazati, zalepiti s klejem / kuhati klej / klej v tablicah / čevljarski, mizarski klej; kostni, kožni klej; rastlinski, živalski klej ♦ teh. hladni klej ki lepi brez segrevanja; kazeinski klej iz kazeina, apna in dodatkov
  4.      kléjast  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na klej: klejaste snovi / ima klejast okus / klejasta slina lepljiva
  5.      klejíti  -ím tudi kléjiti -im nedov. ( í; ẹ̑) premazovati s klejem: klejiti deske ♦ papir. klejiti papir obdelovati papir, papirno snov s klejnimi sredstvi; tekst. klejiti nit, platno prepajati nit, platno s klejem klejèn -êna -o tudi kléjen -a -o: klejeni papir; klejeno platno
  6.      kléjnat  -a -o prid. (ẹ̑) redko klejen: klejnata tekočina
  7.      Klék  -a m (ẹ̑) etn., po ljudskem verovanju gora, na kateri se zbirajo čarovnice: vsako noč leta na Klek
  8.      klèk  klêka in klék -a m ( é; ẹ̑) evfem., navadno kot kletvica hudič, vrag: ti klek ti! da bi te klek! glej ga kleka!
  9.      klékljarstvo  -a s (ẹ̑) klekljarska obrt: klekljarstvo je v teh krajih zelo razvito
  10.      klempáti  -ám nedov.) ekspr. počasi, okorno stopati: s težavo je klempal ob hiši navzgor
  11.      klenìč  -íča m ( í) zool. manjša sladkovodna riba s temno sivo liso na bokih, Leuciscus leuciscus
  12.      klénkati  -am nedov. (ẹ̑) 1. nav. ekspr. zvoniti, navadno ob nesreči, smrti: že nekaj časa klenka / mrtvaški zvon klenka / začelo je klenkati zvoniti // nar. pritrkavati, potrkavati: pred prazniki so klenkali 2. ekspr. slabo, nevešče igrati (na klavir): klenka, da je ne morem poslušati / slabš. zna klenkati igratiteh. neurejeno izgorevati zaradi previsokega tlaka v valju motorja
  13.      kléntati  -am in klentáti -ám nedov. (ẹ̑; á ) nar. težko hoditi, šepati: ob palici je klental za njim
  14.      klepánje  -a s () glagolnik od klepati: klepanje kose / poslušal je enakomerno klepanje kladiv / klepanje divjega petelina ♦ vet. udarjanje zadnjih kopit, podkev ob sprednje pri hitrejši hoji konja zaradi nepravilnega podkovanja
  15.      klepáti  klépljem nedov., klêplji klepljíte; klêpal (á ẹ́) 1. z udarci kladiva tanjšati, ostriti rezilo: klepati koso, srp / kosec kleplje; pren., ekspr. kleplje nas usoda // z udarci kladiva oblikovati, obdelovati pločevino: klepati žleb 2. ekspr., s širokim pomenskim obsegom tolči, udarjati: raje grem na cesto kamenje klepat; klepati po nakovalu / detel kleplje na deblu / čutil je, kako mu kleplje srce // slabo, nevešče a) igrati (na klavir): že spet kleplje / slabš. nehaj že klepati igrati b) tipkati: kleplje v pisarni / slabš. sedeli smo za pisalnimi stroji in klepali kakor za stavo tipkali 3. ekspr., redko počasi, okorno stopati: ob palici je klepal po tlaku 4. ekspr. jesti (enolično, slabo): klepati fižol; v petek in svetek klepljejo krompir ● ekspr. smrt že kleplje koso zanj kmalu bo umrl; pog., slabš. spet kleplje verze sestavlja, piše; slabš. nekoliko kleplje ruščino govori, zna govoriti; ekspr. to so klepali o njem grdo govorili, ga opravljalilov. divji petelin kleplje poje začetni del svojega speva; obrt. klepati mlinski kamen z udarci kladiva mu dajati hrapavo površino
  16.      klepetálast  -a -o prid. (á) slabš. ki (rad) veliko govori: klepetalaste ženske
  17.      klepsídra  -e ž () pri starih Grkih vodna ali peščena ura: štel je ure na klepsidri; pren., knjiž. dan se izteka v klepsidro preteklosti
  18.      klêrik  -a m () rel. pripravnik za duhovniški poklic ali duhovnik: kleriki in laiki // nekdaj pripravnik za duhovniški poklic, na najnižji stopnji: posvetitev klerikov
  19.      klêrofašístičen  -čna -o prid. (-í) nanašajoč se na klerofašiste ali klerofašizem: klerofašistično nasilje / klerofašistični režim; klerofašistična organizacija
  20.      klesár  -ja m (á) kdor se ukvarja s klesanjem: kamnoseki in klesarji / o kiparjih, klesarjih in rezbarjih teh spomenikov je malo znanega / spada med klesarje slovenske besede
  21.      klesárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na klesarje ali klesarstvo: klesarska tehnika / klesarsko dleto / klesarska obrt
  22.      klesáti  kléšem nedov., klêši klešíte; klêsal (á ẹ́) 1. z dletom obdelovati kamen: klesal je ves dan; spretno klesati / klesati in lomiti kamen, marmor // s klesanjem delati, oblikovati: klesati stopnico / v kamen je klesal podobe 2. ekspr. dajati čemu bolj izdelano podobo: tako se ustvarja in kleše jezik / klesati svoj značaj
  23.      kléstiti  -im nedov., kléščen (ẹ́ ẹ̄) 1. s sekiro odstranjevati (drevesu) veje: klesti in seka; ves dan že klestijo / klestiti bukev / klestiti veje z drevesa // ekspr. udarjati, tolči (s kljunom): žolna je klestila po deblu / težko krilo ji je klestilo po nogah ∙ ekspr. po vinogradu je klestila toča z močnim padanjem povzročala škodo 2. ekspr. tepsti, pretepati: oče ga klesti; klestiti po glavi; klestili so se s palicami 3. slabš. govoriti, pripovedovati: spet klesti neumnosti
  24.      kléščar  -ja m (ẹ̑) 1. nar. hrošč, katerega samec ima čeljusti razvite v velike klešče; rogač: pajki in kleščarji 2. redko kdor klesti: kleščarji in tesarji
  25.      kléščast  -a -o prid. (ẹ́) podoben kleščam: kleščaste čeljusti / ima kleščaste roke ♦ vet. kleščasto zobovje

   15.894 15.919 15.944 15.969 15.994 16.019 16.044 16.069 16.094 16.119  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA