Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Te (15.994-16.018)


  1.      klásičen  -čna -o prid. (á) 1. nanašajoč se na stare Grke in Rimljane: klasična filozofija; klasična tragedija / verzi v klasični obliki / klasični filolog; klasični jezik stara grščina ali latinščina; klasična gimnazija nekdaj gimnazija s poudarkom na pouku klasičnih jezikov in kulture / ima klasično izobrazbo izobrazbo, ki temelji zlasti na znanju klasičnih jezikov in kulture / ženska klasične lepote // redko klasicističen: pravila klasične estetike 2. ki ima (umetniške) značilnosti, izhajajoče iz določenega naroda, jezika, v največji meri: Prežihovega Voranca štejejo med klasične pisatelje; italijanska klasična umetnost; klasična dela naše literature / njegov jezik je skoraj klasičen / klasični srednji vek 3. ki ima obliko, sestavine, ujemajoče se s predstavo določenega pojma v preteklosti: klasično pohištvo / klasični tip restavracije; klasična oblika suknjiča / publ.: klasični viri energije; klasično orožje orožje, ki učinkuje neposredno z izstrelkom, razpršenimi drobci ali s pritiskom 4. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: klasičen primer skoposti; njihova nevednost je naravnost klasična ◊ grad. klasična gradnja gradnja, pri kateri se zidovi gradijo iz zidakov, kamenja, cementa; obrt. klasični kroj kroj iz posebej krojenega zgornjega dela, krila in všitih rokavov; šport. prvenstvo v klasičnih disciplinah; klasična kombinacija tekmovanje, ki združuje tek na smučeh in skakanje klásično prisl.: je klasično izobražena; klasično krojen kostim; sam.: pog. hodi na klasično klasično gimnazijo ♪
  2.      klásičnost  -i ž (á) značilnost klasičnega: v tem je klasičnost dramaturgije / klasičnost primera ♪
  3.      klasificírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. razvrstiti, razporediti kaj glede na enake ali podobne lastnosti: klasificirati blago; klasificiral je vse rastline, živali; analizirati in klasificirati / klasificirati premog po velikosti / njegovo dramo bi težko klasificirali označili, opredelili ♦ navt. klasificirati ladjo določiti ji klaso, razred 2. knjiž., redko oceniti, ovrednotiti: klasificiral je športne dosežke / zadnje šolske naloge je strogo klasificiral ocenil, redoval klasificíran -a -o: klasificiran po kvaliteti ♪
  4.      klasifikácija  -e ž (á) 1. razvrstitev, razporeditev česa glede na enake ali podobne lastnosti: klasifikacija blaga; klasifikacija zemljišč / klasifikacija konj na pasme; gre za klasifikacijo dejavnosti po panogah / to ni kriterij za razredno klasifikacijo opredelitev, uvrstitev ♦ biblio. decimalna klasifikacija klasifikacija bibliotečnega in dokumentacijskega gradiva, ki temelji na decimalnem sistemu; jur. antropološka klasifikacija hudodelcev 2. knjiž., redko ocenitev, ovrednotenje: klasifikacija rezultatov testiranja / klasifikacija vedenja ocenitev, redovanje ♪
  5.      klasifikacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na klasifikacijo: klasifikacijski znak / spremeniti klasifikacijski sistem ♦ navt. klasifikacijska družba ustanova, ki nadzoruje gradnjo ladij in jim določa klaso ♪
  6.      klasifikátor  -ja m (ȃ) kdor klasificira: sistematiki in klasifikatorji ♦ mont. naprava, ki razvršča, razporeja zrna po velikosti, teži ♪
  7.      klásika  -e ž (á) 1. doba starih Grkov in Rimljanov: živel je v klasiki / ljubitelj stare grške klasike umetniških del iz te dobe 2. dela, ki imajo (umetniške) značilnosti, izhajajoče iz določenega naroda, jezika, v največji meri: antologija jugoslovanske klasike // doba nastanka takih del: mojstri dunajske klasike; začetek glasbene klasike na Slovenskem / glasbena klasika je izpodrinila barok umetnostni slog te dobe ♪
  8.      klasíranje  -a s (ȋ) glagolnik od klasirati: stroj za klasiranje ♦ mont. mokro v tekočinah, suho klasiranje premoga v zraku ♪
  9.      klásiški  -a -o prid. (á) zastar. klasičen: njegove pesmi štejemo med klasiška dela ♪
  10.      klásnat  -a -o prid. (ȃ) ki ima klas: klasnate trave ♦ bot. klasnati jetičnik trajnica z modrimi cveti v grozdih na vrhu stebla, Veronica spicata ♪
  11.      klatáriti se  -im se nedov. (á ȃ) slabš. potepati se, pohajkovati: ves dan se klatari okrog ♪
  12.      kláti  kóljem nedov., kôlji koljíte (á ọ́) 1. pripravljati prašiča za hrano: letos še nismo klali; decembra so klali; kdo vam kolje / koljejo večkrat na leto 2. ubijati (domače) živali za hrano, navadno z nožem: včeraj so klali prašiča, tele; klati kokoši / ta zna klati // ekspr. ubijati, moriti, navadno divje, surovo: med vojno so klali tudi nedolžne ljudi / klali so in pobijali vse od kraja 3. s sekiro ali zagozdo (po dolgem) dajati kaj na dva ali več delov: klati deblo, les / klati vitre / klati drva sekati, cepiti ● ekspr. bolhe me koljejo pikajo; brezoseb., pog. kolje ga po trebuhu ima sunkovite bolečine; ekspr. resnica (v) oči kolje človek ne mara neprijetne resnice; ekspr. koljejo ga še druge skrbi vznemirjajo, mučijo kláti se ekspr. zelo se tepsti, napadati se: psi se spet koljejo / na veselici so se klali z noži klán -a -o: klane deščice ♪
  13.      klatíti  in klátiti -im, tudi klátiti -im nedov. (ȋ á; á) 1. povzročati, da zaradi tolčenja s palico, obmetavanja s kamenjem padajo sadeži z drevesa: klatiti kostanj, orehe / spet je klatil hruške z drevesa // ekspr. delati neurejene gibe, navadno z rokami: klatil je okoli sebe, po zraku 2. slabš. govoriti, pripovedovati: klati neumnosti; prazne klati ● ekspr. nekoliko klati francosko govori, zna govoriti klatíti se in klátiti se, tudi klátiti se ekspr. potepati se, pohajkovati: namesto da bi se učili, se pa ves dan klatijo / klatiti se po ulicah // biti, nahajati se: po teh krajih se je klatilo največ razbojnikov klatèč -éča -e: klateči se psi ♪
  14.      kláven  -vna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na klanje (živine): klavni odpadki / klavni dan / klavni prašiči; klavne živali ∙ klavna daritev v različnih religijah daritev, pri kateri se zakolje žival kot obredna žrtev ♦ agr. klavna dobit vse, kar se pridobi z zakolom živali; klavni kalo ali klavna izguba izguba teže živali pri zakolu; klavna teža teža zaklane živali ♪
  15.      klaviatúra  -e ž (ȗ) 1. bele in črne tipke pri klavirju, orglah, čembalu: glasbila s klaviaturo / ekspr. prsti so drseli po klaviaturi / bele tipke klaviature ♦ muz. nožna, pedalna klaviatura // redko tipke pri pisalnem, stavnem stroju; tastatura: klaviatura pisalnega stroja 2. ekspr., z rodilnikom množina različnih stvari iste vrste: bogata klaviatura lirike / klaviatura skladateljevega čustvovanja / imel je celo klaviaturo vprašanj ♪
  16.      klavírski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na klavir: klavirske tipke / klavirska spremljava / klavirski večer ♦ muz. klavirski izvleček priredba instrumentalne ali instrumentalno-vokalne skladbe za klavir; klavirski koncert koncert za klavir in orkester; klavirski trio ansambel, sestavljen iz violine, violončela in klavirja; skladba za tak ansambel; klavirska harmonika harmonika s klaviaturo; klavirska skladba ♪
  17.      klávnica  -e ž (ȃ) stavba, prostor za klanje živali: stanuje zraven klavnice; gnati, peljati živino v klavnico / perutninska klavnica; pren., ekspr. strahotna vojna klavnica ♦ agr. industrijska klavnica v kateri se meso zaklanih živali predeluje v mesne izdelke ♪
  18.      klávrn  -a -o prid., klávrnejši (á) nav. ekspr. 1. ki vzbuja pomilovanje, navadno zaradi videza: klavrn človek; bil je tih in klavrn / žival je nekam klavrna / spregovoril je s klavrnim glasom / klavrne razmere; klavrno življenje / klavrn konec 2. s širokim pomenskim obsegom slab, nezadovoljiv: bil je bolj klavrn večer / klavrno vreme / govoril je v klavrni francoščini / kritika je bila bolj klavrna / klavrno razpoloženje 3. nezadosten, majhen: dobila je klavrno doto; klavrne plače klávrno prisl.: držati se klavrno; predstava je klavrno propadla ♪
  19.      klávski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na klavce ali klanje: ni hotel več opravljati svojega klavskega posla / klavski nož ♪
  20.      klávzula  -e ž (ȃ) besedilo, pripomba, ki natančneje določa ali omejuje veljavnost pogodbe, listine: pogodbi pripisati klavzulo / s klavzulo omejen / na spričevalu je klavzula glede veljavnosti; po tej klavzuli se ne sme nihče vmešavati ♦ jur. blagovna, devizna, valutna, zlata klavzula pri kateri je osnova za določitev vrednosti pogodbene dajatve blago, devize, valuta, zlato; klavzula največjih ugodnosti klavzula v mednarodnih trgovinskih pogodbah, ki zagotavlja državam podpisnicam enake pogoje pri trgovanju ♪
  21.      klavzúra  -e ž (ȗ) 1. rel. predpis glede prepovedi vstopa drugim osebam v samostanske prostore: prelomiti, spoštovati klavzuro / samostanska klavzura // del samostana, v katerega nimajo dostopa zlasti osebe drugega spola: iti v klavzuro 2. žarg., šol. klavzurna naloga: pisali smo klavzuro ♪
  22.      klavzúren  -rna -o prid. (ȗ) šol., navadno v zvezi klavzurna naloga nadzorovani pismeni del zaključnega izpita, navadno na fakulteti: pisati klavzurno nalogo ♪
  23.      klécati  -am nedov. (ẹ̄) nehote, sunkovito upogibati nogo v kolenu, zlasti med hojo: ves čas je klecal / ekspr. klecati od utrujenosti biti zelo utrujen / noge so nam klecale // ekspr. počasi, okorno stopati: rudarji so trudni klecali iz jam; po cesti kleca tovorna živina klecajóč -a -e: stopati s klecajočimi koraki; klecajoča hoja ♪
  24.      klécen  -cna -o prid. (ẹ̑) elektr., v zvezi klecno stikalo stikalo, katerega vzvod se lahko premakne v eno ali drugo skrajno lego ♪
  25.      klécniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. nehote, sunkovito upogniti nogo v kolenu, zlasti med hojo: ni padel, le klecnil je / noge so ji klecnile // v meščanskem okolju, nekdaj napraviti majhen poklek, navadno pri pozdravu: služinčad je klecnila pred gospodinjo / klecniti s kolenom 2. ekspr. pasti, zgruditi se: kar klecnili so od strahu / klecnila je na kolena, tla ♪

   15.869 15.894 15.919 15.944 15.969 15.994 16.019 16.044 16.069 16.094  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA