Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Te (1.576-1.600)


  1.      dvóvráten  -tna -o prid. (ọ̑-á) ki ima dvoje vrat: dvovraten avtomobil / dvovratna omara ♪
  2.      dvóvŕsten  -tna -o prid. (ọ̑-ȓ) 1. postavljen v dveh vrstah: dvovrstna razporeditev čete / dvovrstni suknjič suknjič z gumbi v dveh vrstah ♦ agr. dvovrstni ječmen dvovrstnik 2. ki je dveh ali več različnih vrst: dvovrstna prehrana ♪
  3.      eboníten  -tna -o prid. (ȋ) ki je iz ebonita: ebonitna palica, plošča ♪
  4.      écarté  -ja [ekarté] m (ẹ̑) francoska igra s kartami, navadno za dve osebi: igral je z njim écarté ♪
  5.      edinovŕsten  -tna -o prid. (ȓ) knjiž., redko edinstven, enkraten: edinovrstna pesniška zbirka ♪
  6.      efékten 1 -tna -o prid., eféktnejši (ẹ̑) nanašajoč se na efekt: efektna izvedba plesa; zaključil je z efektno poanto / svojim izdelkom so dajali zelo efektna imena / efektna uskladitev vseh faktorjev v gospodarstvu ◊ tekst. efektna nit, preja nit, preja, namenoma neenakomerno izdelana eféktno prisl.: zadnje besede je izgovoril efektno ♪
  7.      efékten 2 -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na efekte: efektna borza / srečka efektne loterije ♪
  8.      einsteinij  -a [ájnštaj-] m (ȃ) kem. umetno pridobljen redek radioaktivni element, Ei ♪
  9.      eklatánten  -tna -o prid. (ȃ) očiten, jasen, prepričljiv: eklatanten dokaz, primer / položaj v kolonialnih področjih je eklatanten izraz preživelega sistema ♪
  10.      ekliméter  -tra m (ẹ̄) teh. geodetska priprava za posredno določanje višinske razlike med dvema točkama ♪
  11.      ékosistém  -a m (ẹ̑-ẹ̑) biol. sistem odnosov med živimi bitji in neživo naravo: vplivi onesnaževanja na ekosisteme; ekosistem na travniku, v gozdu ♪
  12.      ekrazíten  -tna -o (ȋ) pridevnik od ekrazit: ekrazitna granata ♪
  13.      eksákten  -tna -o prid., eksáktnejši (ȃ) 1. ki temelji na ugotovljivih spoznanjih: nove eksaktne dejavnosti; eksaktna znanost; eksaktno pravilo; eksaktno raziskovanje v bakteriologiji / postaviti umetnostno zgodovino na eksaktne temelje / matematika kot eksaktna veda 2. natančen, točen: eksaktna doslednost; njegova izpoved je pri vsej metaforiki eksaktna; eksaktno izražanje, mišljenje eksáktno prisl.: eksaktno dokazati, povedati ♪
  14.      eksantém  -a m (ẹ̑) med. bolezenska sprememba različne oblike in vrste na koži ali sluznici; izpuščaj: akutni, luetični eksantem ♪
  15.      ekscénter  tudi ekscênter -tra m (ẹ̄; ē) strojn. okrogla plošča, pri kateri os vrtenja ne gre skozi njeno središče, izsrednik: gibanje ekscentra; gred z ekscentri ♪
  16.      eksisténca  -e ž (ẹ̑) 1. materialna ali duhovna navzočnost v stvarnosti; obstajanje, obstoj, bivanje: dokazati, zanikati eksistenco kake stvari; eksistenca naroda; konec biološke eksistence / preteklost mu greni eksistenco v novi družbi; komisija je z delom opravičila svojo eksistenco; individualna in družbena eksistenca ♦ filoz. eksistenca po eksistencialistični filozofiji kar določa človeka kot človeka; filozofija eksistence 2. materialna osnova za življenje, za preživljanje: s trudom si je ustvaril eksistenco; boriti se za eksistenco; odvisnost delavčeve eksistence od delodajalca / gospodarska kriza je uničila njegovo eksistenco; nima še nobene prave eksistence zaslužka, položaja / s tem si je zagotovil umetniško eksistenco med rojaki 3. nav. slabš. človek, oseba: v tem lokalu se zbirajo sumljive eksistence; izgubljena, ponesrečena eksistenca ♪
  17.      eksistenciálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na eksistenco, bivanjski: eksistencialni položaj naroda; eksistencialni problem človeka ♦ filoz. eksistencialna filozofija; eksistencialna sodba sodba, v kateri se potrjuje ali zanika obstoj subjekta ♪
  18.      eksistenciálija  -e ž (á) filoz. kar je za človekovo bivanje bistveno, določujoče: v pisatelju sta stiska in absurd prisotna kot njegovi poglavitni eksistencialiji ♪
  19.      eksistencialíst  -a m (ȋ) predstavnik eksistencializma: francoski eksistencialisti; glasilo eksistencialistov ♪
  20.      eksistencialístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na eksistencializem: eksistencialistični pisatelji; eksistencialistična načela / eksistencialistična filozofija / eksistencialistično gledališče gledališče, ki uprizarja eksistencialistična dela ♪
  21.      eksistencialízem  -zma m (ȋ) filozofska smer, ki trdi, da je eksistenca to, po čemer je človek človek: vsebina in družbene korenine eksistencializma ♪
  22.      eksisténčen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na eksistenco: eksistenčni strah človeka v atomski dobi / priboriti eksistenčno pravico novemu sistemu; eksistenčna upravičenost; eksistenčno vprašanje naroda / izboljšanje človekovih eksistenčnih pogojev; eksistenčna negotovost proletariata ♦ soc. eksistenčni minimum za življenje nujno potrebna sredstva eksisténčno prisl.: eksistenčno ogrožen človek ♪
  23.      eksisténten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. ki obstaja, biva, obstoječ: izpopolniti že eksistentne demokratične forume; objektivno eksistenten / doba je minila, njeni odmevi so pa še eksistentni ♪
  24.      ekskvizíten  -tna -o prid. (ȋ) knjiž. izvrsten, izbran: ekskvizitno blago; pren. ekskviziten človek ♪
  25.      eksotêričen  -čna -o prid. (é) knjiž. ki je za širok krog ljudi: eksoterični spisi ♪

   1.451 1.476 1.501 1.526 1.551 1.576 1.601 1.626 1.651 1.676  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA