Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Te (1.469-1.493)


  1.      dopústen 1 -tna -o prid. (ú; lingv. ȗ) ki se (še) dopušča: dopusten primanjkljaj; tak odstotek vode v maslu je še dopusten; najmanjša dopustna plača; dopustna razlika v ceni ◊ lingv. dopustni stavek odvisni stavek, ki izraža dejstvo, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči; dopustni veznik podredni veznik, ki uvaja dopustni stavek; teh. dopustna napetost, obremenitev ♪
  2.      dopústen 2 -tna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na dopust: v dopustnih dneh se veliko ukvarja s športom ♪
  3.      dopustítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od dopustiti: to je storil z njegovo dopustitvijo; dopustitev dejanja ♪
  4.      doselítev  -tve ž (ȋ) priselitev: še je možnost za nove doselitve ♪
  5.      doslužítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od doslužiti ♪
  6.      dosmŕten  -tna -o prid. (ȓ) ki traja, obstaja do smrti: hišo je dobil v dosmrtni užitek; obsodili so ga na dosmrtno ječo; dosmrtna kazen; dosmrtna pravica, renta / dosmrtni član društva ♪
  7.      dospétek  -tka m (ẹ̑) ekon., fin., navadno v zvezi z dolg, menica dospelost: dospetek dolga, menice / plačilo ob dospetku ♪
  8.      dostavítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od dostaviti: plačati račun ob dostavitvi blaga; dostavitev odločbe ♪
  9.      doštéti  -štéjem dov. (ẹ́ ẹ̑) končati štetje: doštel je ♪
  10.      dotakráten  -tna -o prid. (ā) ki je bil, obstajal do takrat: dotakratno društveno delovanje; dotakratno razlaganje mednarodnih dogodkov / dotakratni vzponi naših alpinistov ♪
  11.      dotêči  -têčem dov., dotêci dotecíte; dotékel dotêkla (é) 1. s tekom priti do koga, ki gre spredaj: ženska ga je dotekla pred hišo; na konju ga je z lahkoto dotekel; v finalu njegov konj ni mogel doteči tekmeca; pren., ekspr. doteklo ga je odrešilno spoznanje 2. star. miniti, izteči se: čas hitro doteče; kmalu ti bo doteklo življenje ∙ njegova ura je dotekla umrl je; kmalu bo umrl ♪
  12.      dotedánji  -a -e prid. (ā) ki je bil, obstajal do tedaj: dotedanji razvoj šolstva / dotedanji ukrepi ♪
  13.      dotegamál  [au̯] prisl. (ȃ) zastar. dozdaj, doslej: dotegamal se ni oglasil ♪
  14.      dotegníti  in dotégniti -em dov. (ȋ ẹ́) zastar. nadomestiti: zamujenega časa ne boš nikoli dotegnil ♪
  15.      dotehdôb  prisl. (ȏ) star. dozdaj, doslej ♪
  16.      dotehmál  [au̯] prisl. (ȃ) star. do takrat, dozdaj: slovo je bilo težko, ker dotehmal še ni šel od doma ♪
  17.      dotéhtati  -am dov. (ẹ̑) končati tehtanje: prodajalka je dotehtala; pren. nisem še dotehtal njene cene ♪
  18.      dotekálka  -e ž (ȃ) zool. odprtina za dotekanje vode k škrgam in prebavilom pri školjkah in plaščarjih ♪
  19.      dotékanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od dotekati ♪
  20.      dotékati  -am nedov. (ẹ̑) tekoč prihajati kam: kri doteka v srce; voda doteka s pobočij v dolino / ob vzhodnih vetrovih dotekajo nad naše kraje hladne zračne gmote; pren. na univerze doteka čedalje več maturantov; sredstva v sklad dotekajo počasi dotekajóč -a -e: dotekajoča voda ♪
  21.      dotekniti  gl. dotakniti ♪
  22.      dovolítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od dovoliti: dovolitev kredita; dovolitev prodaje / to sem storil s tvojo dovolitvijo dovoljenjem ♪
  23.      dovršítelj  -a m (ȋ) knjiž. kdor kaj dokonča, dovrši: dovršitelj prevoda ♪
  24.      dovršítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od dovršiti: za dovršitev del so namenili precejšnja sredstva; dovršitev stavbe / dovršitev postavljenih nalog ♪
  25.      dovzéten  -tna -o prid., dovzétnejši (ẹ́ ẹ̄) navadno v zvezi z za 1. sposoben dojemati, občutiti: dovzeten za glasbo, za lepoto, za šale / za kritiko je malo dovzeten; dovzeten za vzgojne ukrepe / te besede so se globoko vtisnile v njegovo dovzetno srce / star. dovzeten učenec bister, nadarjen 2. nagnjen k čemu, občutljiv: ti otroci so nenavadno dovzetni za bolezen / nekatera mesta na koži so bolj dovzetna za mraz ♪

   1.344 1.369 1.394 1.419 1.444 1.469 1.494 1.519 1.544 1.569  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA