Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Te (1.419-1.443)



  1.      distríkten  -tna -o () pridevnik od distrikt: distriktni urad
  2.      divergénten  -tna -o prid. (ẹ̑) ki je ali postaja vedno bolj različen: pisatelj niha med dvema divergentnima poloma; divergentni kulturni tokovi v srednji Evropi; stališča so bila zelo divergentna / divergentni razvoj ◊ biol. divergentni razvoj organizmov; fiz. divergentni žarki žarki, ki se razhajajo; mat. divergentna vrsta vrsta, pri kateri zaporedje delnih vsot nima limite
  3.      divôten  -tna -o prid. (ó) zastar. čudovit, sijajen: divoten razgled / divotna deklica, pokrajina
  4.      dizenričen  -čna -o prid. (é) med. ki ima grižo; grižav: dizenteričen bolnik
  5.      dizenteríja  -e ž () med. nalezljiva črevesna bolezen s krči v trebuhu in drisko; griža: imeti dizenterijo; oboleti za dizenterijo
  6.      dizenteríjski  -a -o prid. () nanašajoč se na dizenterijo, grižen: dizenterijski znaki ♦ biol. dizenterijski bacil
  7.      dléten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na dleto: dletno rezilo / dletna obdelava
  8.      dlétenje  -a s (ẹ́) glagolnik od dletiti
  9.      dobavítelj  -a m () kdor opravlja dobavo: naše podjetje ni dobavitelj, je le proizvajalec; vojni dobavitelj; dobavitelj jamskega lesa za rudnik; glavni dobavitelj mesa; dobavitelj za žito
  10.      dobavíteljica  -e ž () ženska oblika od dobavitelj
  11.      dobavíteljski  -a -o prid. () nanašajoč se na dobavitelje: dobaviteljski računi / upoštevanje dobavnih rokov je dobaviteljska dolžnost
  12.      dobavítev  -tve ž () redko dobava: dobavitev surovin
  13.      dobítek  -tka m () 1. denar ali predmet, dobljen v igri na srečo: zadeti glavni dobitek; s tombole se je vračal brez dobitka 2. knjiž. pridobitev, korist: to je izreden dobitek za vse narode; pokazal mu je svoj novi dobitek ♦ šah. dobitek kmeta osvojitev nasprotnikovega kmeta 3. zastar. dobiček, premoženje: samo za dobitek mu gre
  14.      dobíten  -tna -o prid. () 1. nanašajoč se na dobitek: dobitne kombinacije pri loteriji 2. zastar. dostopen, dosegljiv: knjiga je težko dobitna
  15.      dobítev  -tve ž () zastar. dosežek, uspeh: dobitve medicine
  16.      dobrohôten  -tna -o prid. (ó ō) ki hoče, želi dobro: mož je zelo dobrohoten / zahvaliti se za dobrohoten opomin; dobrohotne besede / spregovoriti z dobrohotnim glasom dobrohôtno prisl.: gleda ga malo karajoče, vendar dobrohotno; dobrohotno se ji smeje
  17.      dobróten  -tna -o prid. (ọ̑) knjiž. 1. dobrotljiv, dobrohoten: v njem sem našel dobrotnega prijatelja / blagoslov dobrotnih rok / v njegovo življenje je posegla dobrotna usoda 2. redko dobrodejen, blagodejen: suha zemlja srka vlago dobrotnega dežja; dobrotno sonce dobrótno prisl.: dobrotno tolažiti
  18.      docveti  -ím dov. (ẹ́ í) cveteti do konca: te rože pri nas ne bodo docvetele; prim. docvesti
  19.      dodátek  -tka m () 1. kar se da (k) čemu zraven, povrhu: izboljšati jed z dodatki; kavni dodatek; pecivo z dodatkom cimeta / fant je bil tako lačen, da je šel dvakrat po dodatek ♦ obl. modni dodatki vse, kar dopolnjuje, krasi oblačilo // kar se doda k rednim prejemkom, k plači: prejemati dodatek / otroški dodatek izplačan upravičenim zavarovancem za otroke; položajni dodatek uslužbencem na določenem položaju; terenski dodatek za delo na terenu; varstveni dodatek osebnim in družinskim upokojencem, katerih pokojnine ne dosegajo predpisane višine; ker zaradi službe ni mogel stanovati pri družini, so mu odobrili dodatek za ločeno življenje 2. kar se da (k) čemu na koncu, pristavek: dodatek k razlagi, k zapisniku
  20.      dodáten  -tna -o prid. () ki se da (k) čemu zraven, povrhu: dodatni material; dodatni sedeži; dodatna lokomotiva / dodatni pouk, predlog; potrebna je še dodatna razlaga; dodatno vprašanje pri izpitu / honorarno delo mu omogoča dodatne zaslužke dodátno prisl.: dodatno pognojiti, soliti
  21.      dodelítev  -tve ž () glagolnik od dodeliti: dodelitev stanovanja; dodelitev zemljišča za zidavo nove šole / dodelitev nagrad
  22.      dogradítev  -tve ž () glagolnik od dograditi: dograditev kulturnega doma se je zakasnila; dograditev avtomobilske ceste; krediti za dograditev in popravila stanovanj / dograditev gospodarskega sistema; dograditev socializma
  23.      dohiti  -ím dov., dohítel (ẹ́ í) 1. s hitrejšim premikanjem priti do koga, ki gre spredaj: dohitel ga je na ovinku; tako beži, da ga ne morem dohiteti / z avtom je dohitel vlak ∙ smrt ga je dohitela na potovanju umrl je na potovanju 2. izenačiti se s kom v čem: dohiteti sosede pri delu; tik pred koncem ga je dohitel na tabeli; v šolstvu smo dohiteli napredne države; v znanju ne more dohiteti svojih sošolcev 3. redko nadomestiti, popraviti: zamujenega ne moremo več dohiteti
  24.      dohivanje  -a s (ẹ́) glagolnik od dohitevati: hitro dohitevanje in varno prehitevanje / dohitevanje drugih v znanju
  25.      dohivati  -am nedov. (ẹ́) s hitrejšim premikanjem prihajati do koga, ki gre spredaj: ljudje so ju dohitevali in prehitevali; dohitevati znance / ker je veter pojemal, je s čolnom dohiteval jadrnico // iti enako hitro kot kdo drug; dohajati: ne hodi tako hitro, saj te komaj dohitevam; pren. treba se je izpopolnjevati, če hočeš dohitevati dobo

   1.294 1.319 1.344 1.369 1.394 1.419 1.444 1.469 1.494 1.519  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA