Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Te (1.344-1.368) 
- detergênten in detergénten -tna -o prid. (ē; ẹ̄) nanašajoč se na detergent: detergentna snov ♦ avt. detergentno olje olje z dodatki za raztapljanje zoglenelih izgorkov v valjih motorjev z notranjim zgorevanjem ♪
- determinácija -e ž (á) določitev, opredelitev, omejitev: prostorska in časovna determinacija; stvarna determinacija problema; determinacija spola / družbena determinacija ravnanja posameznikov; ustvarjalnost se osvobaja razredne determinacije determiniranosti ♪
- determinacíjski -a -o (ȋ) pridevnik od determinacija: determinacijska metoda ♪
- determinánt -a m (ā) knjiž., redko determinanta ♪
- determinánta -e ž (ȃ) knjiž. kar kaj določa, pogojuje: družbena, psihološka, sociološka determinanta / materialna proizvodnja je osnovna determinanta družbenega gibanja pogoj ♦ mat. število, ki pove, ali je sistem linearnih enačb rešljiv ♪
- determinatív -a m (ȋ) lingv. jezikovno sredstvo, ki (sintaktično) določa kako drugo jezikovno sredstvo ♪
- determinatíven -vna -o prid. (ȋ) ki vnaprej določa, opredeljuje, določilen: determinativni moment razvoja; determinativna nujnost ♪
- determiníranje -a s (ȋ) glagolnik od determinirati: ključ za determiniranje rastlin ♪
- determiníranost -i ž (ȋ) vnaprejšnja določenost, opredeljenost: verjel je v determiniranost vsega, kar se dogaja; brezupna, nepreklicna determiniranost razvoja / družbena determiniranost znanosti; razredna determiniranost teorij pogojenost ♪
- determinírati -am dov. in nedov. (ȋ) določiti, opredeliti: precizno determinirati politiko turizma / determinirati najdene fosile / vsebina determinira obliko determiníran -a -o: sociološko determiniran človek; zgodovinsko determiniran pojav; nekateri skladatelji se zavzemajo za ohlapnejše, manj determinirane forme ♪
- determiníst -a m (ȋ) pristaš determinizma: spor med deterministi in indeterministi ♪
- determinístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na determinizem: deterministični nauk; deterministični zakoni / deterministični pesimizem; deterministična nujnost ♪
- determinízem -zma m (ȋ) filoz. nauk, po katerem se vse razvija po objektivnih zakonih, ki so neodvisni od človekove volje in njegovega delovanja: pristaš determinizma / družbeni, ekonomski determinizem ♪
- devetér -a -o štev. (ẹ̑) redko ki je devetih vrst: zakleniti z deveterimi ključi / star. ni enega poštenega v vseh deveterih vaseh devetih ♪
- devetérec in devetêrec -rca m (ẹ̑; ȇ) lit. štiristopni jambski verz z nadštevilnim zlogom ♪
- devetérica -e ž (ẹ̑) skupina devetih oseb: deveterica najboljših športnikov ♪
- devetéro štev. neskl. (ẹ̑) skupina devetih enot a) pri množinskih samostalnikih: njemu bi človek ne videl v srce, pa če bi si nataknil devetero naočnikov (I. Cankar) b) pri drugih samostalnikih: prvi izmed devetero otrok ♪
- devetero... prvi del zloženk nanašajoč se na število devet: deveterogub, deveterokotnik ♪
- deveterogúb -a m (ȗ) zool. devetogub ♪
- devétkraten tudi devétkráten -tna -o prid. (ẹ̑; ẹ̑-ā) devetkrat tolikšen: nova konstrukcija zdrži devetkratno težo / ekspr. devetkratno izobilje ♪
- deviánten -tna -o prid. (ȃ) knjiž. ki deviira: deviantno obnašanje, ravnanje / deviantni pojavi v vrhunskem športu ♪
- devóten in devôten -tna -o prid. (ọ̑; ó) knjiž. pretirano vdan nadrejenim; klečeplazen, hlapčevski: ni maral devotnih ljudi / devotno vedenje devótno in devôtno prisl.: devotno pozdravljati ♪
- devtêrij -a m (é) kem. stabilni težki izotop vodika, težki vodik: jedro devterija; odkritje devterija ♪
- devterón -a m (ọ̑) fiz. jedro devterija, zgrajeno iz protona in nevtrona ♪
- dezertêr -ja m (ȇ) kdor pobegne od vojakov ali iz boja, vojaški begunec: dezerterja so ustrelili; sodili so mu kot dezerterju; dezerterji (iz) armade; po gozdovih so se klatile trume dezerterjev; pren. dezerterji iz organizacije ♪
1.219 1.244 1.269 1.294 1.319 1.344 1.369 1.394 1.419 1.444 
