Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Te (12.769-12.793)



  1.      golobrád  in golobràd -áda -o prid. (; á) ki ima golo, neporaščeno brado: golobrad moški; fant je še golobrad / ekspr. tebe že ne bom poslušal, si še preveč golobrad
  2.      golomíšiti  -im nedov.) redko slepomišiti: kaj bi golomišili, povejte naravnost // ekspr. pohajkovati, postavati: že nekaj časa golomiši tod okrog
  3.      golopŕs  -a -o prid. ( ) nav. ekspr. ki ima gole, nepokrite prsi: vojščaku v šlemu in oklepu se je postavil nasproti goloprs junak / odprava je najela skupino goloprsih nosačev / suhljat, goloprs mladenič ki ima gole, neporaščene prsi
  4.      golorók  in goloròk -óka -o prid. (ọ̑; ọ́) ki ima gole, nepokrite roke: goloroka ženska; hoditi golorok; golorok je sedel za mizo // ekspr. ki je brez pripomočkov, neopremljen: golorok se je branil / goloroko, neoboroženo ljudstvo; prisl.: golorok so se branili
  5.      golosèk  in golosék -éka m ( ẹ́; ẹ̑) sečnja gozda do golega, do čistega: z golosekom so povzročili veliko škode; golosek hrastovih in smrekovih gozdov / redko pot je vodila čez golosek poseko, goličavo
  6.      golóst  in gôlost -i ž (ọ̑; ó) redko golota: golost telesa ∙ ekspr. dogodek so mu pokazali v vsej njegovi golosti kot se je v resnici dogodil
  7.      golôta  -e ž (ó) lastnost, značilnost golega: obsojati goloto; golota telesa / peščena golota puščave / golota prostora ∙ ekspr. spoznal je življenje v vsej njegovi goloti kot v resnici je // kar je golo: velik izrez je kazal precej golote
  8.      golovrát  in golovràt -áta -o prid. (; á) ki ima gol vrat: golovrata ženska / pri hiši imajo skoraj same golovrate kokoši
  9.      gólsniti  -em [s] dov. (ọ́ ọ̑) slabš., navadno z nikalnico spregovoriti, reči: nobene besede ni golsnil / niti golsniti si ni upal // povedati, omeniti: obljubil mu je, da ne bo nikomur golsnil o tem
  10.      gólša  -e [š] ž (ọ́) 1. bolezensko povečana žleza ščitnica: golša ji raste; golšo ima; velika golša 2. razširjeni del požiralnika pri pticah in nekaterih žuželkah: nojeva golša; kokoši z velikimi golšami
  11.      gólšar  -ja [š] m (ọ̑) 1. golob z zelo razvito golšo: sivi golšarji 2. ekspr. kdor ima golšo: v tem kraju je precej golšarjev
  12.      gólšarica  -e [š] ž (ọ̑) nav. mn., zool. majhne, ploščate sladkovodne ribe z zelo izbočenim spodnjim sprednjim delom telesa, Gasteropelecidae
  13.      góltati  -am [t] nedov. (ọ́) 1. nav. ekspr. hitro, hlastno jesti ali piti: bil je zelo lačen, zato je kosilo kar goltal; golta žgance; nenasitno goltati // ekspr. požirati: kar cele kose mesa golta; grlo ga boli in le s težavo golta slino / plamen je goltal papirje / vsak dan golta tablete za živce uživa, jemljeekspr. goltal jo je z očmi, s pogledi poželjivo jo je ogledoval 2. ekspr., redko zadrževati, premagovati: goltati gnev, jezo / goltati solze goltáje: goltaje se je zalival z vinom goltajóč -a -e: gledal je v goltajoči plamen
  14.      gomád  -i ž () star. golazen: iz zemlje je prilezla številna gomad
  15.      gomárati  -am nedov. () star. 1. plaziti se, kobacati: otrok je gomaral okrog matere 2. garati: ves teden gomara po njivah in travnikih; trdo gomarati
  16.      gomazéti  -ím nedov. (ẹ́ í) nav. 3. os. 1. živahno premikati se v večjem številu in ne v isti smeri: po cestah gomazijo ljudje; mravlje so gomazele po listih / v mesu so gomazeli črvi / brezoseb., ekspr.: na smetišču je gomazelo (od) podgan bilo jih je zelo veliko; v potoku je bilo toliko rib, da je kar gomazelo; pren., ekspr. čudne misli mi gomazijo po glavi 2. z dajalnikom imeti neprijeten občutek zaradi kakega doživetja, dogodka: od groze so mu gomazeli mravljinci po hrbtu; brezoseb. od strahu mu je gomazelo po telesu gomazèč -éča -e: gomazeče mravlje; stal je sredi gomazeče množice
  17.      gomíla  -e ž () 1. knjiž. pokrit, zasut prostor, navadno jama, v katerem je kdo pokopan; grob: položili so venec na gomilo; stala je ob gomili in jokala / obiskal je materino gomilo 2. ekspr., z rodilnikom velik kup: gomila drv, gnoja, kamenja // velika količina, množina: pojedel je celo gomilo kolačev / tam je bila že zbrana gomila ljudi 3. zastar. grič, hrib: sončna gomila ◊ arheol. kup nasute zemlje ali kamenja, ki pokriva en grob ali več grobov
  18.      gomôla  -e ž (ó) petr. glina, v kateri so vidne plasti
  19.      gomólj  -a in gomòlj -ôlja m (ọ̑; ó) odebeljen podzemeljski del rastline z nakopičenimi hranilnimi snovmi: različne oblike gomoljev / okusni krompirjevi gomolji ◊ bot. koreninski gomolj odebeljene stranske ali nadomestne korenine; stebelni gomolj odebeljeno podzemeljsko steblo; petr. gomolj oblika skupka kristalov kakega minerala v velikosti od 5 do 20 cm
  20.      gomóljast  in gomôljast -a -o prid. (ọ̑; ó) podoben gomolju: gomoljast obraz / gomoljasta oblika rudnine / gomoljaste rastline rastline, ki imajo gomoljebot. gomoljasti gabez gozdna dlakava rastlina z bledo rumenimi cveti, Symphytum tuberosum; vrtn. gomoljasta begonija begonija, ki ima gomolje
  21.      gomóljček  in gomôljček -čka m (ọ̑; ) manjšalnica od gomolj: nastajanje mladih gomoljčkov ♦ bot. koreninski gomoljčki tvorbe na koreninah metuljnic, ki jih povzročajo dušikove bakterije
  22.      gomóljčen  in gomôljčen -čna -o prid. (ọ̑; ) bot., v zvezi gomoljčne bakterije bakterije v celicah koreninskih gomoljčkov, ki kemično vežejo dušik iz zraka v dušikove spojine
  23.      gomóljčnica  in gomôljčnica -e ž (ọ̑; ) vrtn. rastlina, ki ima gomolj: solate iz različnih gomoljčnic
  24.      gomoljíka  -e ž (í) bot. užitna goba, ki raste pod zemljo in je podobna krompirjevim gomoljem, Tuber: pri iskanju gomoljik si pomagajo z dresiranimi psi
  25.      gòn  gôna m ( ó) knjiž. prirojeno, nehotno teženje človeka ali živali k določenemu ravnanju, stanju; nagon: animalni goni v človeku; spolni gon; gon po obstoju, po samoohranitvi / ljubezen je močen življenjski gon gibalo // želja, sla: sledil je svojemu gonu za slavo

   12.644 12.669 12.694 12.719 12.744 12.769 12.794 12.819 12.844 12.869  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA