Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Te (1.251-1.275)


  1.      debeloníten  -tna -o prid. (ȋ) ki je iz debelih niti: debelonitna tkanina ♪
  2.      debelósten  -tna -o (ọ̑) pridevnik od debelost: debelostna stopnja ♪
  3.      debelosténski  -a -o prid. (ẹ̄) ki ima debele stene: debelostenska posoda ♪
  4.      debeloústen  -tna -o prid. (ȗ) ki ima debele ustnice: debeloustni črnci ♪
  5.      debelovráten  -tna -o prid. (ȃ) ki ima debel vrat: debelovratna žival ♪
  6.      débeten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na debet: debetni saldo; debetna postavka ♪
  7.      decénten  -tna -o prid. (ẹ̑) ki ne vzbuja pozornosti; nevsiljiv, zadržan: decentna barva, obleka; decentna razsvetljava / decentna čustva ♪
  8.      décilíter  -tra m (ẹ̑-í) prostorninska mera, desetina litra: kozarec za dva decilitra ♪
  9.      déciméter  -tra m (ẹ̑-ẹ̄) dolžinska mera, desetina metra: en meter in tri decimetre / kvadratni decimeter ♪
  10.      dédnosten  -tna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na dednost: dednostna teorija v delih naturalističnih pisateljev / knjiž. dednostno pravo dedno pravo ♪
  11.      defékten  -tna -o prid. (ẹ̑) 1. okvarjen, poškodovan: defekten stroj; defektno kolo / po nesreči je bila njegova roka defektna 2. med. telesno ali duševno nerazvit: defekten človek, otrok; defektna mladina; duševno defekten ♪
  12.      deféktnosten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na defektnost: defektnostni pojavi v človekovem ravnanju ♪
  13.      deficíten  -tna -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na deficit: ta sektor gospodarstva je deficiten; pog. lani so bili v podjetju deficitni so imeli deficit; deficitna zadruga / deficitni proračun 2. publ. ki ni na razpolago v dovolj veliki količini; deficitaren: deficitni material; deficitne surovine ♪
  14.      deformitéta  -e ž (ẹ̑) med. skaženost, iznakaženost: deformiteta čeljusti, hrbtenice ♪
  15.      dehtênje  -a [dǝh tudi deh] s (é) glagolnik od dehteti: dehtenje rož / poletno dehtenje narave ♪
  16.      dehtéti  -ím [dǝh tudi deh] nedov., dehtì tudi dêhti (ẹ́ í) 1. knjiž. oddajati, dajati prijeten vonj; dišati: rožni grm ne dehti več; lipa opojno dehti; brezoseb. dehtelo je po zemlji in drevju / ekspr. v parku je dehtela pomlad 2. star. zelo želeti, hrepeneti: njeno srce je dehtelo slišati to besedo; v njej vse dehti po ljubezni dehtèč -éča -e: dehteči vrtovi; dehteče cvetlice ♪
  17.      dejávnosten  -tna -o prid. (ā) knjiž. dejaven, tvoren: dejavnosten odnos med človekom in stvarnostjo ♪
  18.      dekadénten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na dekadenco: dekadentni pojavi v kulturi; dekadentno plemstvo / pesniki dekadentne literarne smeri; dekadentna umetnost ♪
  19.      dekartelizácija  -e ž (á) v kapitalistični ekonomiki odprava, odpravljanje kartelov: izvesti dekartelizacijo; politika dekartelizacije industrijskih podjetij ♪
  20.      dekolté  -ja m (ẹ̑) velik izrez pri ženski obleki: globok dekolte je razkrival prsi; toaleta s hrbtnim dekoltejem; prevelik dekolte / dama v dekolteju v obleki z dekoltejem // del telesa, ki ga ta izrez razgalja: zagorel dekolte; pege na dekolteju ♪
  21.      dekoratêr  -ja m (ȇ) kdor se poklicno ukvarja z dekoriranjem: dekorater izložb; dekorater modernih stanovanj / odrski dekorater delavec, ki postavlja likovno opremo na odru / nav. slabš. ta slikar je v bistvu dekorater ♪
  22.      dekoratêrka  -e ž (ȇ) ženska, ki se poklicno ukvarja z dekoriranjem ♪
  23.      dekoratêrski  -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na dekoraterje ali dekoraterstvo: opravljati dekoraterska dela; dekoraterska tehnika ♪
  24.      dekoratêrstvo  -a s (ȇ) dejavnost dekoraterjev: posvetil se je dekoraterstvu ♪
  25.      dekrepíten  -tna -o prid. (ȋ) knjiž., redko onemogel, izžit ♪

   1.126 1.151 1.176 1.201 1.226 1.251 1.276 1.301 1.326 1.351  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA