Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Te (12.294-12.318)



  1.      frníkolanje  tudi frníkulanje -a s () otroška igra, pri kateri je treba spraviti frnikole v jamico: bil je najspretnejši v frnikolanju / otroci si preganjajo čas s frnikolanjem
  2.      frníkolati se  -am se tudi frníkulati se -am se tudi frníkolati -am tudi frníkulati -am nedov. () igrati se otroško igro, pri kateri je treba spraviti frnikole v jamico: izdolbli so jamico in se frnikolali; znal se je dobro frnikolati
  3.      fròc  frôca m ( ó) nižje pog. otrok: ne veste, koliko dela imam s tem frocem
  4.      frondêrstvo  -a s () knjiž., redko odporništvo, nezadovoljstvo, rovarjenje: intelektualno fronderstvo
  5.      frónta  -e ž (ọ̑) 1. področje, kjer se spopadata sovražni vojski: poslali so ga na fronto; zaledje in fronta / fronta se pomika proti središču države; držati, prebiti, utrditi fronto / fronta je razpadla; oskrbovati fronto / pasti na fronti // publ., s prilastkom področje delovanja, udejstvovanja: ofenziva nasprotnikov se razvija na ideološki fronti; zboljšati stanje na naši kulturni fronti 2. s prilastkom skupnost strank ali posameznikov, ki imajo isti cilj: vključiti se v enotno delavsko, nacionalno fronto; fronta demokratičnih sil za osvoboditev / ljudska fronta demokratične stranke in skupine okoli komunističnih partij za boj proti fašizmu po 1935; Osvobodilna fronta (slovenskega naroda) slovenska narodnoosvobodilna organizacija, ustanovljena 27. aprila 1941 3. drug poleg drugega stoječi predmeti ali objekti; vrsta, črta: čoln drsi pred fronto ladij; za belimi ovčicami na zahodu je temna fronta oblakov 4. star. prednja stran (stavbe), pročelje: hiša je s fronto obrnjena na ulico; fronta palače 5. meteor., navadno v zvezi atmosferska fronta mejno področje med zračnima gmotama, ki se razlikujeta zlasti po temperaturi, vlagi, oblačnosti: atmosferska fronta se pomika iznad Atlantika proti Evropi / hladna fronta del atmosferske fronte, kjer prodira hladen zrak; topla fronta del atmosferske fronte, kjer se nariva topel zrak ● boriti se na dveh frontah biti dejaven na dveh različnih področjih; ekspr. podpreti, premagati koga na celi fronti popolnoma, v celoti; publ. znajti se na skupni fronti imeti skupen cilj; publ. lotiti se boja proti nepismenosti na široki fronti vsepovsodgled. odrska fronta panoramske kulise, ki stojijo pred horizontom; zgod. druga fronta novo zahodno bojišče proti hitlerjevski Nemčiji po izkrcanju v Normandiji; soška fronta v prvi svetovni vojni med Avstrijo in Italijo ob Soči
  6.      frontálen  -lna -o prid. () 1. nanašajoč se na prednjo stran: frontalen padec smučarja; frontalno trčenje z drugim vozilom / frontalen napad na kolono / frontalen pogled / mož je naslikan v frontalni pozi z obrazom naprej, od spredaj; frontalna soha obrnjena s prednjo stranjo h komu 2. ki poteka odkrito, neposredno na širokem področju: pripraviti se na frontalne akcije proti sovražniku; ne morejo sprejeti frontalne borbe / frontalno in manevrsko vojskovanje; pren., publ. frontalni odpor reakcije 3. nanašajoč se na fronta 5: frontalne motnje so dosegle naše kraje, se pomikajo proti vzhodu; frontalne padavine ◊ ped. frontalni pouk pouk, pri katerem sodelujejo vsi učenci istočasno, z istim gradivom pod neposrednim učiteljevim vodstvom; voj. frontalna vojna bojevanje na frontah po principih taktike in strategije frontálno prisl.: frontalno napasti sovražnika; figure na freski so postavljene frontalno
  7.      fróntar  -ja m (ọ̑) redko frontnik, frontovec: telesno oslabeli frontarji
  8.      frontáš  -a m (á) pog., med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 član Osvobodilne fronte: zaveden frontaš
  9.      fróntovec  -vca m (ọ̑) 1. pog., med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 član Osvobodilne fronte: delaven frontovec; sestanek frontovcev iz celega okraja 2. ekspr. vojak, ki se bojuje na fronti: lačni frontovci
  10.      frotíranje  -a s () glagolnik od frotirati: utrjevati telo s frotiranjem
  11.      frotírati  -am nedov. () drgniti kožo z brisačo, zlasti po umivanju: frotirati telo; frotirati se po prhi
  12.      frtálja  -e ž (á) nar. zahodno jed, zlasti iz stepenih jajc, ocvrta na maščobi; cvrtje: pripravila mu je frtaljo
  13.      frtávka  -e ž () ekspr., redko vrtavka: zavrteti frtavko; vrti se kot frtavka / vidiš jo, frtavko, niti malo ne more sedeti pri miru
  14.      frúla  -e ž (ū) pri nekaterih južnoslovanskih narodih leseno ljudsko glasbilo, podobno flavti: igrati na frulo; pastirska frula; godec s frulo
  15.      frúlar  -ja m () pri nekaterih južnoslovanskih narodih kdor igra na frulo
  16.      frúliti  -im nedov. (ú) 1. pri nekaterih južnoslovanskih narodih igrati na frulo: posedal je pod drevesom in frulil 2. ekspr., redko žvižgati, požvižgavati: tiho bodi, kaj fruliš
  17.      fúcati  -am tudi fúcati se -am se nedov. () 1. igrati se otroško igro, pri kateri se navadno s kovanci spravlja manjši kovanec na določeno mesto: fucali so na šolskih klopeh; fucati pred poukom 2. igrati se otroško igro, pri kateri se mečejo kovanci in o dobitku odloča določena stran kovanca: zunaj so otroci fucali; fucali so za denar
  18.      fúga 1 -e ž (ú) muz. vokalna ali instrumentalna polifonska skladba, v kateri se pri vseh glasovih ponavlja določena tema: zaigral jim je Wagnerjevo fugo
  19.      fugáto  -a m () muz. del skladbe, ki je pisan po načelih fuge: kvartet je lepo izvajal končni fugato
  20.      fugírati  -am nedov. in dov. () grad. narediti fuge, reže: fugirati betonsko cestišče // zalivati, zadelavati fuge zaradi zaščite ali olepšave: fugirati zid
  21.      fúksija  -e ž (ú) grmičasta lončna rastlina z velikimi visečimi cveti: po oknih cvetejo fuksije in pelargonije; belo-rdeče fuksije
  22.      fuksín  -a m () kem. rdeče bazično barvilo: barvati bakterije s fuksinom
  23.      fulár  -ja tudi foulárd -a [fular -ja] m () tekst. mehka tkanina iz naravne svile, potiskana z barvastimi vzorci: fular za kravate; obleka iz sinjega črtastega fularja
  24.      fumaróla  -e ž (ọ̑) geol. razpoka na pojemajočem vulkanu z uhajajočimi plini, zlasti vodno paro: raziskovati fumarole / temperatura fumarol
  25.      fundácija  -e ž (á) knjiž. 1. materialna sredstva za ustanovitev, vzdrževanje kake ustanove: fundacija za akademijo // redko ustanova: podpirati razne fundacije 2. utemeljitev, podkrepitev: nezadostna razumska fundacija

   12.169 12.194 12.219 12.244 12.269 12.294 12.319 12.344 12.369 12.394  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA