Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Te (10.944-10.968)


  1.      drobnozŕnatost  tudi drobnozrnátost -i ž (ȓ; á) lastnost, značilnost drobnozrnatega: drobnozrnatost rudnine / drobnozrnatost emulzije omogoča velike povečave ♪
  2.      drobóvje  -a s (ọ̑) 1. organi v prsni in trebušni votlini: odstraniti drobovje iz ubite živali 2. ekspr. notranjost, sredina: iz drobovja ladje je prihajal zamolkel šum motorjev; v drobovju zemlje; pren. Vsa Evropa je v drobovju zatrepetala (M. Bor) ♪
  3.      drobtína  -e ž (í) 1. majhen drobec kruha ali peciva: pobirati drobtine po mizi; stresti drobtine s prta; krušne drobtine; pren. nekatere drobtine iz tega razgovora nam je zgodovina ohranila // ekspr. malo pomembna, malo vredna stvar: od časa do časa je dal delavcem kako drobtino; ne bomo se zadovoljevali z drobtinami 2. ekspr., z rodilnikom zelo majhna količina: pri hiši ni niti drobtine kruha; prišel je po drobtino tolažbe 3. mn. drobno zmlet ali zdrobljen posušen kruh: meso povaljamo v jajcu in drobtinah; zabeliti z drobtinami ♪
  4.      drobtínar  -ja m (ȋ) ekspr. kdor se poteguje, bori za malo pomembne stvari: vse življenje bo ostal drobtinar ♪
  5.      drobtínast  -a -o prid. (í) ki je iz drobtin: drobtinasto testo ♪
  6.      drobtínčar  -ja m (ȋ) ekspr. kdor se poteguje, bori za malo pomembne stvari: bil je suh prakticist in drobtinčar ♪
  7.      drobtínčarski  -a -o prid. (ȋ) ekspr. ki se poteguje, bori za malo pomembne stvari: ni revolucionar z jasno perspektivo, temveč drobtinčarski borec / drobtinčarska politika ♪
  8.      drobtínčarstvo  -a s (ȋ) ekspr. potegovanje, boj za malo pomembne stvari: zagovarjati drobtinčarstvo; politika drobtinčarstva / nacionalno drobtinčarstvo ♪
  9.      drobtínica  -e ž (í) manjšalnica od drobtina: pobrisati drobtinice z mize / od časa do časa si je stranka le priborila kako drobtinico / prepražene drobtinice ◊ bot. materine drobtinice vrtna rastlina z drobnimi belimi cveti v koških, Chrysanthemum parthenium ♪
  10.      dróg  -a m, mn. drogóvi in drógi (ọ̑) 1. dolg, raven, v prerezu navadno okrogel predmet, ki se rabi kot nosilec, opornik, orodje: zabiti drog v zemljo; nad žerjavico je vrtel na drog nataknjeno jagnje; z drogom odriniti čoln od brega; betonski, jeklen, lesen, železen drog; nosilni, podporni drogovi / brzojavni, električni, telefonski drog; prečni drog za jadra ∙ spustiti zastavo na pol droga obesiti jo na sredino droga v znamenje žalovanja 2. teh., s prilastkom jekleni palici podoben predmet kot del različnih strojev: pogonski, zavorni drog ◊ alp. reševalni drog drog, na katerega se pritrdi platnena vreča pri spuščanju ponesrečenca s stene; avt. pretični drog jeklena palica za spreminjanje položaja zobnikov v menjalniku; strojn. batni drog drog, ki veže bat s križnikom ali bate med seboj; šport. drog telovadno orodje z vodoravno jekleno palico na dveh stoječih opornikih; gladka, navpično stoječa palica za plezanje, pritrjena na strop in na tla; teh. vlečni drog kovinska palica, s pomočjo katere eno vozilo vleče drugo ♪
  11.      drogeríst  -a m (ȋ) lastnik drogerije ali prodajalec v njej: vsa leta je kupoval pri istem drogeristu ♪
  12.      drogóvje  -a s (ọ̑) več drogov, drogovi: železno drogovje / streha iz bambusovega drogovja ♦ teh. krmilno drogovje drogovi v mehanizmu za vodenje stroja; vrtalno drogovje drogovi kot sestavni del vrtalne naprave; zavorno drogovje drogovi kot sestavni del mehanične zavore ♪
  13.      drómlja  -e ž (ọ̑) etn. ljudsko glasbilo z jezičkom, na katerega se brenka, držeč glasbilo med zobmi: igrati na dromljo; drobna dromlja ♪
  14.      dróplja  -e ž (ọ̑) velika stepska ptica z dolgimi močnimi nogami in dolgim vratom: jata dropelj se je skrivala v travi; lov na droplje ♪
  15.      drózg  -a m (ọ̑) večja ptica pevka, po hrbtu rjava, s temnimi lisami po rumenkasto belem trebuhu: drozg prepeva, žvižga ♪
  16.      drozgáč  -a m (á) zool. večja ptica pevka s temnimi lisami po belkastem trebuhu; carar: jata drozgačev ♪
  17.      drožénka  -e ž (ẹ̄) žganje iz vinskih droži: tropinovec in droženka; steklenica droženke ♪
  18.      droží  -í ž mn. (ȋ ȋ) 1. nadomestek za kvas, navadno iz prosene moke in mošta: z drožmi pečen kruh ima poseben okus // star. kvas: ne pozabi kupiti droži 2. usedlina v vinu ali pivu po končanem vrenju: kuhati žganje iz droži; vinske droži ♪
  19.      drožíce  -žíc ž mn. (í ȋ) nar. vzhodno nadomestek za kvas, navadno iz prosene moke in mošta; droži: peči kruh z drožicami ♪
  20.      drožíti  -ím nedov. (ȋ í) redko z drogom poganjati splav ali čoln: drožil je na vse pretege na drugi breg ♪
  21.      drpálež  -a m (ȃ) ekspr., redko kdor veliko dela, navadno namesto drugih: spet so naložili delo tistemu drpaležu ♪
  22.      drpáliti  -im nedov. (á ȃ) ekspr., redko s težavo, okorno hoditi: trudoma je drpalil čez breg in dol / vlak je vztrajno drpalil navkreber // s težavo vleči: komaj sta drpalila vsak svoj hlod za seboj ♪
  23.      dŕsa  -e ž (r̄) sled od drsanja, spodrsavanja na tleh: deblo je napravilo velike drse / zbrisati drse na parketu // redko drsalnica, drsnica: z drsanjem ne bo nič, je drsa preveč slaba ● ekspr. mu že drsa poje zaradi starosti, oslabelosti hodi drsaje ◊ agr. (plužna) drsa nekdaj opora, na kateri sloni prednji del gredlja; anat. drsa žleb na kosti, po katerem drsi kita ali mišica; geol. drsa od tektonskih premikov zglajena ploskev kamnine ♪
  24.      drsálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na drsanje: drsalni šport; drsalna revija / drsalni čevlji čevlji, na katerih so pritrjene drsalke; drsalni par ♦ šport. drsalni korak tehnika smučanja, pri kateri je gibanje takšno kot pri drsanju 2. nanašajoč se na drsenje; drsen: drsalna ploskev smuči ♪
  25.      drsálka  -e ž (ȃ) nav. mn. kovinska priprava za drsanje, ki se pritrdi na čevlje: pripeti, priviti si drsalke na čevlje; otroci so na drsalkah švigali sem in tja ◊ muz. kovinska ploščica, s katero se pri igranju brenka po strunah ♪

   10.819 10.844 10.869 10.894 10.919 10.944 10.969 10.994 11.019 11.044  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA