Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Te (1.076-1.100) 
- božjepóten -tna -o prid. (ọ̑) romarski: božjepotna cerkev / pred cerkvijo prodajajo božjepotne spominčke ♪
- bradátec -tca m (ȃ) ekspr., redko kdor ima (dolgo, gosto) brado; bradač: skuštran bradatec ♪
- branítelj -a m (ȋ) branilec: branitelji domovine / branitelj pravic / obtoženčev branitelj ♪
- braníteljica -e ž (ȋ) ženska oblika od branitelj: braniteljica pravic / armada, braniteljica meja ♪
- brátec -tca m (ȃ) manjšalnica od brat: mnogo stvari je nakupila za bratca; mlajši bratec / kot nagovor bratec, ko bi ti vedel, kako sem pogorel; veseli bodite, bratci / ne boš, bratec ∙ šalj. pivski ali vinski bratec kdor rad pije, poseda po gostilnah; pog. topli bratec homoseksualec ♪
- brátenje -a s (á) glagolnik od bratiti se: bratenje s pijanci / bratenje med vojaki ♪
- brátev -tve tudi brátva -e ž (ȃ) glagolnik od brati 4: a) pravočasna bratev pri hruškah je važna b) oktobra je pravi čas za bratev / iti v bratev // nar. vzhodno čas trgatve: ob bratvi so ljudje spali kar na peči ♪
- breskovolísten -tna -o prid. (ȋ) bot., v zvezi breskovolistna dresen enoletni njivski plevel z listi, podobnimi breskovim, Polygonum persicaria ♪
- brezcvéten -tna -o prid. (ẹ̑) redko ki je brez cveta, cvetja: brezcvetne in brezlistne veje ♦ nav. mn., bot. brezcvetna rastlina rastlina, ki nima cvetov in se razmnožuje s trosi ♪
- brezčásten -tna -o prid. (á ā) knjiž. ki je brez časti, poštenosti: brezčasten človek // redko sramoten, nečasten: brezčastna zadeva ♪
- brezčúten -tna -o prid. (ū) 1. ki je brez čustev, sočutja: brezčutni, sovražni ljudje; brezčuten je in surov / brezčuten obraz 2. ki je duševno otopel, brez volje: brezčuten duševni bolnik // ki je brez občutljivosti za zunanje dražljaje: ležal je brezčuten in kakor mrtev / brezčutna koža brezčútno prisl.: brezčutno gledati trpljenje drugih; brezčutno strmeti v strop ♪
- brezhrbteníčnost -i ž (ȋ) ekspr. lastnost neznačajnega, podkupljivega človeka: brezhrbteničnost, hlapčevstvo in omahljivost ljudi ♪
- brezkorísten -tna -o prid. (ȋ) knjiž. ki je brez koristi: njegov trud je brezkoristen; brezkoristne sanje; njegove besede so bile brezkoristne brezkorístno prisl.: toplota se brezkoristno trati ♪
- brezlísten -tna -o prid. (ȋ) ki je brez listov, listja: brezcvetne in brezlistne veje; brezlistno drevo ♪
- brezmásten -tna -o prid. (á) redko ki je brez masti, maščobe: brezmastna snov; brezmastno mleko ♪
- breznačŕten -tna -o prid. (ȓ) redko ki je brez načrta: breznačrtno delo; breznačrtno izkoriščanje gozdov ♪
- brezníten -tna -o prid. (ȋ) agr. ki v stroku nima niti: brezniten stročji fižol ♪
- brezobrésten -tna -o prid. (ẹ̑) ki je brez obresti: brezobrestno posojilo ♪
- brezobstréten -tna -o prid. (ẹ̑) fot. ki preprečuje odboj svetlobnih žarkov s hrbtne strani plošče, filma nazaj v emulzijo: brezobstretni material ♪
- brezpámeten -tna -o prid. (á) star. nespameten: ne bodi tako brezpametna ♪
- brezpetelínka -e ž (ȋ) lov. puška, ki ima za vžig naboja udarno iglo namesto petelina: mehanizem brezpetelinke ♪
- brezpéten in brezpêten -tna -o prid. (ẹ̑; ē) ki je brez pete, pet: brezpetni čevlji ♪
- brezposésten -tna -o prid. (ẹ̑) zastar. ki je brez posesti, premoženja: brezposestni in brezdomski proletariat ♪
- brezpóten -tna -o prid. (ọ̑) knjiž. ki je brez poti: brezpotni hribi; brezpotna puščava ♪
- brezpredméten -tna -o prid. (ẹ̑) 1. nepotreben, odvečen, nesmiseln: brez denarnih sredstev bi bili vsi napori brezpredmetni; odlok je prišel prepozno, torej je bil brezpredmeten; vse govorjenje o tem se mu je zazdelo brezpredmetno / brez dražbe je postal nakup brezpredmeten // zastar. ki je brez vzroka, podlage, neosnovan: brezpredmetna žalost 2. redko s čuti nezaznaven; pojmoven, miseln: brezpredmetni fantazijski svet ◊ um. brezpredmetno slikarstvo abstraktno slikarstvo ♪
951 976 1.001 1.026 1.051 1.076 1.101 1.126 1.151 1.176 
