Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Te (10.594-10.618)


  1.      domestík  -a m (ȋ) tekst. močna, gosta bombažna tkanina za perilo: kupila je celo balo domestika ♪
  2.      domestikácija  -e ž (á) knjiž. prilagajanje, spreminjanje divjih živali v domače; udomačevanje, udomačitev: doba domestikacije goveda ♪
  3.      domèt  -éta m (ȅ ẹ́) 1. razdalja, ki se doseže pri streljanju ali metanju: rakete z dolgim dometom; domet topov je bil prekratek; top z dometom osem tisoč metrov // razdalja, do katere kaj deluje, učinkuje: novi radijski oddajniki so občutno povečali domet radijskih postaj 2. oddaljenost, v kateri se da kaj doseči z izstrelkom ali vrženim predmetom: ušel je iz dometa strojničnega ognja; psi so se pripodili na domet kamna; biti v dometu topov 3. publ. dosežek, uspeh: novi film je režiserjev najvišji domet ♪
  4.      domicíl  -a m (ȋ) 1. knjiž. stalno bivališče, prebivališče: določiti prisilni domicil; domicil davkoplačevalca / v Kranju so podelili domicil Prešernovi brigadi priznanje za delež v narodnoosvobodilnem boju na območju te občine 2. fin. plačilni kraj menice, ki je plačljiva zunaj bivališča glavnega dolžnika: plačati v domicilu; domicil menice ♪
  5.      domík  -a m (ȋ) jur. dodelitev izdražene stvari najboljšemu ponudniku: izdati odločbo o domiku ♪
  6.      dómina  -e ž (ọ̑) nav. mn. ploščica, ki ima na eni strani dve polji s pikami: postavljati, razmetavati domine; padali so drug za drugim kot domine ∙ nizko izbil ti bom tiste tvoje domine zobe // igra s takimi ploščicami: igrati domino; povabil me je na partijo domine ♪
  7.      dominánca  -e ž (ȃ) knjiž., redko dominantnost, dominacija: na sliki preseneča dominanca svetlih tonov ♦ bot. prevlada posamezne vrste v rastlinski združbi ♪
  8.      dominánta  -e ž (ȃ) knjiž. 1. glavna, prevladujoča lastnost ali značilnost: dominanta narave tega pesnika je liričnost; dominanta dokumentarnega filma je njegova zakoreninjenost v življenju 2. kar stoji, se dviga nad čim: ljubljanski grad je mikavna dominanta mesta; naravna dominanta; dominanta pokrajine / zunanja dominanta te hiše je kamnit portal ◊ bot. vrsta, ki prevladuje v rastlinski združbi; muz. peta stopnja v durovi ali molovi lestvici ♪
  9.      dominántnost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost dominantnega: dominantnost nekaterih dednih lastnosti / dominantnost osrednjega lika v filmu ♪
  10.      dóminati se  -am se in dóminati -am nedov. (ọ̑) igrati domino: vsak večer se je dominal s prijateljem ♪
  11.      dominikálen  -lna -o prid. (ȃ) zgod. ki je v neposredni posesti fevdalca: dominikalno posestvo / dominikalna zemlja zemlja, za katere obdelovanje skrbi fevdalec sam ♪
  12.      dominírati  -am nedov. (ȋ) 1. biti v prevladi, v premoči, prevladovati: v industriji je dominiral tuj kapital; na tamkajšnji univerzi dominira študij prava; na sestanku sta dominirali dve temi / v takratnem političnem življenju je dominiralo nacionalno vprašanje // ekspr. zaradi popolnosti vzbujati občudovanje: v naslovni vlogi je dominiral gost iz Zagreba; dominirati v družbi 2. ekspr. stati, dvigati se nad čim: grad dominira nad mestom; nad hišami dominira kupola dominirajóč -a -e: dominirajoč položaj ♪
  13.      dómino  -a m (ọ̑) 1. maškaradni plašč s kapuco, navadno svilen: oblečen je bil v širok rdeč domino; črn domino // kdor je oblečen v tak plašč: ustavil ga je eleganten domino 2. redko igra s ploščicami, ki imajo na eni strani dve polji s pikami; domina: odigrala sva dve partiji domina ♪
  14.      domísel  -sli [ǝu̯] ž (ȋ) knjiž. ugotovitev, spoznanje: priti do novih domisli / pomirila ga je domisel, da lahko gre ♪
  15.      domíseln  -a -o [sǝl] prid. (ȋ) 1. ki hitro najde izvirne izpeljave, rešitve: domiseln režiser, vzgojitelj; otroci so pri igri zelo domiselni 2. izvirno izpeljan, rešen: domiselna kompozicija romana; ilustracije so domiselne domíselno prisl.: vlogo učenca je igral domiselno; domiselno urejene izložbe ♪
  16.      domíselnost  -i [sǝl] ž (ȋ) lastnost, značilnost domiselnega človeka: manjka mu domiselnosti; režiser je s svojo domiselnostjo podprl avtorja; domiselnost v iskanju novih prijemov v glasbi / domiselnost karikature / zanj sta bila značilna bujna domiselnost in ognjevit temperament ♪
  17.      domíslek  -a [lǝk] m (ȋ) izvirna izpeljava, rešitev česa: njegovo delo kaže številne lastne domisleke; film je poln posrečenih domislekov / vsi so hvalili njen domislek, da jim nastavijo past idejo, predlog // izvirna, duhovita misel: fant je kar sipal domisleke ♪
  18.      domíslica  -e ž (ȋ) izvirna, duhovita misel: smejali so se njegovi domislici; ekspr.: dekle je kar stresalo domislice; njegova esejistična proza se iskri od domislic / duhovita domislica // izvirna izpeljava, rešitev česa: vsi so glasovali za domislico, ki jo je predlagal predsednik ♦ gled. režijska domislica ♪
  19.      domísliti  -im dov. (í ȋ) 1. priti v razmišljanju o čem do jasnosti, zaključkov: domisliti izvirno misel; pisatelj vprašanja ni do kraja domislil / knjiž. niso domislili vseh posledic, ki jih prinaša tako stališče 2. opozoriti na kaj, spomniti: domislil ga je obljube, na dolžnost; domislil ga je, da mora domov; gotovo se bo domislil, da ni plačal; nisem se domislil, da danes ni uradnih ur domísliti se 1. s premišljanjem obnoviti v spominu; spomniti se: domislil se je vsega, kar je videl; ni se mogel domisliti njegovega imena; poskušal se je domisliti, kako se pesem začne // z mislimi se pomuditi, ustaviti pri čem: rad se domisli mladostnih norčij; večkrat se domisli na dom, na prijatelje 2. dobiti kako misel, idejo: domislila se je, da bi bilo dobro poslati po zdravnika; domislil se je, da bo šel na lov / počasi se bo že domislil česa boljšega 3. redko izkazati pozornost s kako stvarjo: upamo, da se nas boste domislili s kako kartico domíšljen -a -o: domišljen režijski koncept; vse misli so domišljene ♪
  20.      domíšljanje  -a s (í) glagolnik od domišljati: žalil ga je z domišljanjem, naj vendar že plača / njeno domišljanje o plemenitem rodu / sposobnost za domišljanje novih gesel izmišljanje ♪
  21.      domišljàv  -áva -o prid. (ȁ á) ki ima pretirano dobro mnenje o sebi: domišljav človek; dekle je domišljavo / bila je domišljava zaradi svoje lepote, redko na svojo lepoto / domišljavo vedenje ♪
  22.      domišljevánje  -a s (ȃ) glagolnik od domišljevati: neprestano domišljevanje na dolžnost / neuspeh je živo zadel njegove ambicije in domišljevanje / ena izmed njegovih posebnosti je tudi domišljevanje, da mu vsi nasprotujejo neutemeljeno mnenje, mišljenje ♪
  23.      domnéva  -e ž (ẹ̑) sklepanje, misel, da je kaj verjetno ali resnično, čeprav ni dokazano: to je samo domneva; domneve so se pokazale za napačne; to domnevo podpira njegova trditev; odločno zavrniti domnevo; ekspr. prazna domneva; znanstvena domneva / vsa znamenja dopuščajo domnevo, da bodo pogajanja uspela; njegova izvajanja slonijo na domnevi, da so prejšnje ugotovitve pravilne ♦ jur. pravna domneva ♪
  24.      domnévati  -am nedov. (ẹ́) imeti kaj za verjetno ali resnično, čeprav ni dokazano: položaj je bil tak, kot sem domneval; domnevam, da je tvoja poteza slaba; po pravici domnevam, da je ta človek vohun; z vso tehtnostjo lahko domnevamo, da je bilo tako / tam so arheologi domnevali temelje stavbe domnévan -a -o: dognali so, da res gre za domnevano rudo ♪
  25.      domnéven  -vna -o prid. (ẹ̄) o katerem se sklepa, misli, da je verjeten ali resničen: domnevni oče; prijeli so domnevnega vlomilca / domnevna krivda domnévno prisl.: otroci domnevno najprej vidijo rdečo barvo ♪

   10.469 10.494 10.519 10.544 10.569 10.594 10.619 10.644 10.669 10.694  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA