Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Tal (676-700)


  1.      aviátika  -e ž (á) veda o letenju z letali, letalstvo ♪
  2.      aviátiški  -a -o prid. (á) redko letalski: aviatiška šola ♪
  3.      ávio...  prvi del zloženk (ȃ) nanašajoč se na letala ali letalstvo: aviotransport ♪
  4.      avión  -a m (ọ̑) motorno zračno vozilo, težje od zraka; letalo: avion kroži, pristane; sestrelili so več sovražnih avionov; odleteti z avionom; dvomotorni avion ♪
  5.      aviónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na avion; letalski: avionski motor, radar / avionska pošiljka; poslati pismo z avionsko pošto / avionski posnetek ♦ les. avionski les smrekov les počasne rasti in brez grč ♪
  6.      áviotranspórt  -a m (ȃ-ọ̑) transport z letali: aviotransport narašča ♪
  7.      avstrijakántstvo  -a s (ā) slabš. avstrijakantska miselnost: očitali so mu avstrijakantstvo ♪
  8.      ávstromarksíst  -a m (ȃ-ȋ) pristaš avstromarksizma: stališče avstromarksistov do narodnega vprašanja ♪
  9.      ávstromarksízem  -zma m (ȃ-ȋ) politična smer avstrijskih socialistov v začetku 20. stoletja, zlasti v zvezi z narodnim vprašanjem: ideolog, teoretik avstromarksizma / zavzeti stališče avstromarksizma ♪
  10.      ávtogír  tudi ávtožír -a [prva oblika tudi -žir] m (ȃ-ȋ) aer., nekdaj letalo, ki ima vrtljiva, velikemu propelerju podobna krila ♪
  11.      ávtopilót  -a m (ȃ-ọ̑) aer. naprava za avtomatično vodenje letala: avtopilot nadomešča posadko ♪
  12.      ávtostópar  tudi ávtoštópar -ja m (ȃ-ọ̑) kdor potuje z avtostopom: avtostopar je stal ob cesti; med potjo je pobral dva avtostoparja ♪
  13.      ávtostóparka  tudi ávtoštóparka -e ž (ȃ-ọ̑) ženska oblika od avtostopar: ob cesti je stala skupina avtostopark ♪
  14.      ázbuka  -e ž (ȃ) ustaljeno zaporedje črk v glagolici ali cirilici: tretja črka azbuke ♪
  15.      ažiotáža  -e ž (ȃ) v kapitalistični ekonomiki špekulativno izkoriščanje padanja in dviganja cen na borzi ♪
  16.      báči  -ja m (ȃ) nar., zapostavljeni pristavek k moškemu imenu stric, striček: Postal je pri meni .. pokazal na gozd in rekel: Lacko bači, tu v tem gozdu leži milijon (M. Kranjec) ♪
  17.      bájta  -e ž (ȃ) 1. majhna, preprosta hiša: postaviti si bajto; delavska, lesena bajta // zelo majhno posestvo: priženil se je na bajto 2. zasilno, občasno prebivališče: oglarska, planšarska bajta 3. pog. hiša: sedaj ne utegne, ker zida bajto; v tej ulici so same imenitne bajte 4. žarg., v zvezi stara bajta študent z mnogo semestri: stare bajte in bruci; on je že stara bajta / kot nagovor za dolgoletnega znanca kako ti gre, stara bajta? ♪
  18.      bakláva  -e ž (ȃ) orientalsko orehovo pecivo, polito z medom ali s sladkorjem ♪
  19.      bakrénec  -nca m (ẹ̄) 1. metal. spojina bakrovega in železovega sulfida kot vmesni proizvod pri pridobivanju bakra: prepihavati bakrenec ♦ min. rdeči bakrenec rudnina kubični bakrov oksid; kuprit 2. star. bakren kovanec: bakrenci in zlatniki ♪
  20.      bakríti  -ím nedov., bakrèn (ȋ í) metal. prekrivati kovino s tanko plastjo bakra ♪
  21.      bakrovína  -e ž (í) metal. čista bakrena kovina ♪
  22.      bákšiš  -a m (ȃ) pog. napitnina, podkupnina: stisniti v roko bakšiš // v orientalskem okolju miloščina: prosjačiti za bakšiš ♪
  23.      baladúr  -ja m (ȗ) nar. nadstropni hodnik ob hiši: Kras je imel zadosti arhitektonskih prvin s svojimi portali, kolonami in baladurji (B. Pahor) ♪
  24.      balíla  -e ž (ȋ) v fašistični Italiji organizacija za otroke od osmega do štirinajstega leta ♪
  25.      balínček  -čka m (ȋ) manjšalnica od balin(ec): vreči, zakotaliti balinček ♪

   551 576 601 626 651 676 701 726 751 776  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA