Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Tal (4.504-4.528)


  1.      prekipéti  -ím dov., tudi prekípel (ẹ́ í) 1. zaradi močnega vretja razliti se čez rob posode: juha, mleko prekipi 2. ekspr., z glagolskim samostalnikom doseči zelo visoko stopnjo: v njem je prekipela jeza; brezoseb. v njej je prekipelo od bridkosti ∙ ekspr. srce mu je prekipelo od veselja bil je zelo vesel prekipèl in prekipél tudi prekípel -éla -o: duh po prekipelem mleku ♪
  2.      prekipévati  -am nedov. (ẹ́) 1. zaradi močnega vretja razlivati se čez rob posode: mleko na štedilniku je prekipevalo 2. ekspr., z glagolskim samostalnikom obstajati v veliki meri: v njej je prekipevalo sovraštvo; brezoseb. v njem je prekipevalo od jeze / kar prekipeval je od navdušenja, prijaznosti bil je zelo navdušen, prijazen ∙ ekspr. jeza mu je že prekipevala ni je mogel več zadrževati; ekspr. srce mu je prekipevalo od sreče bil je zelo srečen prekipevajóč -a -e: prekipevajoč od navdušenja; prekipevajoča ljubezen do domovine; prekipevajoče veselje ♪
  3.      preklepetáti  -ám in -éčem dov. (á ȃ, ẹ́) klepetaje prebiti, preživeti: z njim je preklepetala vse popoldne, marsikatero uro ∙ ekspr. vse, kar sta vedela, sta že preklepetala o vsem sta se že pogovorila ♪
  4.      preklofutáti  -ám dov. (á ȃ) večkrat udariti, navadno s plosko roko: preklofutali so ga in obrcali ♪
  5.      préko  prisl. (ẹ̑) knjiž. 1. izraža a) gibanje od enega kraja do drugega, na drugo stran; čez: preko se je prepeljal s čolnom; elipt. pomagaj mu preko b) stanje na drugi strani: tam preko je Amerika 2. izraža preseženo mero: ostal je na obisku do noči in še preko ● publ. vojna je dejstvo, ne moreš preko treba jo je upoštevati, ravnati v skladu s takim položajem; knjiž. iti, spraviti preko ilegalno v tujino ♪
  6.      preko  predl., z rodilnikom 1. za izražanje gibanja ali smeri na drugo stran a) nad čim: gledala je preko glav; veter žene oblake preko gor; skočiti preko ograje b) povprek po čem: preko ceste so zavalili hlod; zvezde se pomikajo preko neba / pomesti preko praga / obesiti torbo preko rame c) po površini: potegniti tančico preko obraza; voda se razlije preko travnikov č) skozi kaj: korakati preko gozda; potovati v Zagreb preko Novega mesta / prerezati preko srede // za izražanje stanja: nositi srajco preko hlač; most preko potoka / stanuje preko ceste 2. za izražanje časa, v katerem se kaj godi: kavarna je preko dneva zaprta; preko zime se zemlja spočije 3. za izražanje presežene mere: piti preko mere; ne piši preko roba / z nesklonljivim izrazom količine: pot je dolga preko pet kilometrov; ima preko šestdeset let / publ. razprava je šla preko začrtanega okvira; njegovo znanje ne sega preko osemletke 4. publ. za izražanje vmesnega, prehodnega člena: opazovati življenje rastlin od cvetja preko oploditve do zorenja / tovarna dobiva kadre preko strokovnih šol iz ♦ rad. prenos oddaje preko Krvavca; šport. dati gol preko krila 5. neustalj. za izražanje sredstva, posrednika; po: vplivati na javno mnenje preko časopisja; poslati sporočilo preko kurirja ● iti molče preko česa ne reagirati na kaj, zlasti z besedami; publ. ne moremo kar tako preko tega dejstva treba ga je upoštevati; ekspr. preganjati koga še preko groba po smrti; pog. pri napredovanju so šli preko mene me niso upoštevali, so me prezrli; pog. pri razpravi so šli preko njega niso upoštevali njegovega mnenja ♪
  7.      prekomôrski  -a -o prid. (ó) publ. čezmorski: prekomorska dežela / prekomorska ladja ♦ zgod. prekomorske brigade brigade, ki so se formirale v bazi vrhovnega štaba Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije v Italiji od jeseni 1943 dalje ♪
  8.      prekrítje  -a s (ȋ) glagolnik od prekriti: prekritje tal s ploščicami / prekritje strehe // mesto, kjer je kaj prekrito: na vsakem prekritju je bila špranja ♪
  9.      prekriváča  -e ž (á) navt. četverokotno platno, ki se razpne čez nastalo luknjo v trupu ladje, da se zmanjša vdor vode; vdorna ponjava: prekrivača se je pretrgala ♪
  10.      prekrívanje  -a s (í) glagolnik od prekrivati: prekrivanje sten, tal s ploščicami / prekrivanje prostora z ravnim lesenim stropom / prekrivanje strehe / prekrivanje ploskev ♪
  11.      prekrmíliti  -im dov. (í ȋ) s premikanjem krmila spremeniti smer gibanja: prekrmiliti letalo; prekrmiliti ladijski stroj ♪
  12.      prekvartáti  -ám dov. (á ȃ) ekspr. kvartajoč prebiti, preživeti: vso noč sta prekvartala ♪
  13.      prelágati  -am nedov. (ȃ) 1. z dviganjem delati, da pride kaj drugam, na drugo mesto: prelagati deske, zaboje; prelagati jabolka iz gajb na polico / ekspr. od razburjenja prelagati roke / nestrpno je prelagal cigareto po ustih 2. delati, da pride kaj na kako drugo vozilo, žival z namenom, da se prepelje, prenese: prelagati tovor; prelagati z avtomobila na vozove 3. navadno v zvezi z na delati, da postane kdo drug deležen česa: vse skrbi prelaga nanjo 4. navadno z glagolskim samostalnikom večkrat določiti drug, poznejši čas za uresničitev česa: kar naprej prelagajo izstrelitev satelita / prelagati čas odhoda; prelagati rok za opravljanje izpitov 5. zastar. prevajati (v drug jezik): prelagati iz angleščine v slovenščino ● prelagati (lončeno) peč znova postavljati; ekspr. reka večkrat prelaga strugo spreminja, menjava; prelagati šibe, vitre eno čez drugo polagati, prepletati ♪
  14.      preléči  -léžem dov., prelézi prelézite; prelègel prelêgla; nam. preléč in prelèč (ẹ́ ẹ̑) redko 1. s smiselnim osebkom v dajalniku odleči: ko ji je preleglo, je vstala; bolniku je po treh dneh preleglo 2. nav. 3. os. ponehati, popustiti: bolečine so mu prelegle ◊ čeb. družina je prelegla matico je zamenjala matico brez rojenja preléči se spremeniti lego: preleči se na hrbet // leči drugam, na drugo mesto: preleči se na drugo posteljo ♪
  15.      prelékniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) nar. pretegniti: vstal je in preleknil svoje ude; zazehal je in se preleknil ♪
  16.      prelésti  -lézem dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. z lezenjem priti z enega konca na drugega: kača je prelezla cesto / otrok je po vseh štirih prelezel sobo / ekspr. sonce je prelezlo nebo; pren. njegov pogled je prelezel obraze prisotnih 2. ekspr. preplezati: prelesti obzidje, ograjo / prelezel je že vse vrhove v Julijskih Alpah 3. z lezenjem opraviti kako pot: polž ne preleze veliko v eni uri / ranjenec je prelezel nekaj metrov, pa mu je postalo slabo ● ekspr. ta cesta preleze klanec rahlo se vzpenjajoč pride, se spusti čez klanec ♪
  17.      prelèt  -éta m (ȅ ẹ́) glagolnik od preleteti: tišino gozda so motili samo preleti ptic / pri drugem preletu gorovja je letalo zadelo v enega od vrhov / prelet meje / v preletu bombardirati / opazil je prelet smehljaja na materinem obrazu / prelet naslovov v časopisu mu je zadostoval ♪
  18.      prelétati 1 -am dov., tudi preletájte; tudi preletála (ẹ́) ekspr. hitro preiti, prehoditi: preletal in preplezal je že precej hribov / pog. vse trgovine sem že preletal, pa nisem več dobil kruha obšel prelétati se pog. s tekanjem se razvedriti: pustil je, da so se otroci malo preletali ♪
  19.      prelétati 2 -am nedov. (ẹ̑) preletavati: ptice preletajo drevje / letala preletajo ozemlje in iščejo ponesrečence / groza, veselje jih preleta prelétati se 1. preletavati se: ptič se preleta z veje na vejo 2. pog. tekati: otroci so se preletali, mati pa je sedela na klopci ♪
  20.      preletávati  -am nedov. (ȃ) 1. leteč večkrat priti čez kaj: jate divjih rac preletavajo hribovje / številna letala preletavajo ozemlje // večkrat leteti sem in tja: lastovke preletavajo po zraku; jata ptičev se preletava nad vodo 2. ekspr. narahlo se dotikajoč hitro večkrat preiti kaj: prsti preletavajo tipke pisalnega stroja 3. ekspr. hitro, za kratek čas večkrat se pojaviti: jeza je preletavala njihove obraze / novi upi so mu preletavali dušo // z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: preletavajo ga hude slutnje; strah ga je preletaval, ko je opazil nevarnost / občutek zoprnosti mu je preletaval telo / novica o zmagi je preletavala zbrano množico se je širila med množico 4. nav. ekspr. na hitro prebirati: preletavati novice v časopisu 5. nav. ekspr., v zvezi preletavati z očmi, pogledom na hitro večkrat pogledati, pregledati: z očmi je preletaval slike na stenah 6. nav. ekspr., v zvezi preletavati v mislih na hitro, v kratkem času večkrat premišljevati, preudarjati: v mislih je preletaval pretekle čase; v mislih preletavati možnosti za rešitev preletávati se leteč večkrat prihajati z enega mesta na drugo: ptiči so se preletavali z drevesa na drevo / po polju so se preletavale vrane ♪
  21.      preletéti  -ím dov., prelêtel (ẹ́ í) 1. leteč priti čez kaj: jata ptic je preletela zaliv / letalo je preletelo gorovje / ekspr. blisk je preletel nebo je švignil čez nebo 2. leteč opraviti kako pot: ugotovili so, da je ptič preletel deset tisoč kilometrov / razdaljo med mestoma je letalo preletelo v petih urah / ta pilot je preletel že dva milijona kilometrov 3. pog. v teku a) priti z enega konca na drugega; preteči: deček je v nekaj trenutkih preletel travnik / v nekaj skokih je preletel stopnice b) opraviti kako pot: ubežnik je preletel petdeset metrov, ko ga je podrl strel 4. ekspr. narahlo se dotikajoč hitro preiti kaj: s prsti je preletel nekaj tipk klavirja / s čopičem preleteti po sliki 5. ekspr. hitro, za kratek čas se pojaviti: rdečica mu je preletela obraz / usmiljenje je preletelo njegovo srce // z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: ob takih besedah preleti človeka dvom; strah, veselje ga preleti / trepet je preletel njegovo telo 6. nav. ekspr. na hitro prebrati: preleteti časopisne naslove; nekatere novice je samo preletel, druge je pazljivo prebral 7. nav. ekspr., v zvezi preleteti z očmi, pogledom na hitro pogledati, pregledati: oficir je z očmi preletel vojakovo opremo / z očmi, pogledom je preletel čakajoče na hitro pogledal drugega za drugim 8. nav. ekspr., v zvezi preleteti v mislih na hitro, v kratkem času premisliti, preudariti: preletel je v mislih mogoče posledice / v mislih je preletel vsebino govora na hitro obnovil, premislil ● ekspr. vrtel je gumb pri radijskem aparatu in preletel nekaj tujih postaj hitro prešel, izpustil; ekspr. novica je v dobri uri preletela svet se je razvedela; knjiž., ekspr. ladja je preletela zaliv preplula z enega konca na drugega preletéti se leteč priti z enega mesta na drugo: vrabec se je preletel z drevesa na drevo / zdaj pa zdaj se je vrana preletela ● nar. poletna nevihta se hitro preleti preide, mine; prim. preleteč ♪
  22.      prelevíti se  -ím se dov., prelévi se in prelêvi se; prelévil se (ȋ í) 1. odstraniti si, sleči si pretesno vrhnjo plast kože: kača, rak se prelevi; pren., ekspr. v garderobi se je igralec prelevil iz antičnega heroja v navadnega človeka 2. ekspr., navadno v zvezi z v opustiti dosedanje lastnosti, značilnosti in prevzeti drugačne: iz skromnega, prijaznega fanta se je prelevil v domišljavca / iz kmeta se je kaj hitro prelevil v meščana; ljudje so se hitro prelevili spremenili // preiti v kaj drugega: jesen se je prelevila v zimo / hrup se je prelevil v tišino prelevíti knjiž., redko, navadno v zvezi z v spremeniti, preoblikovati: nekatere novele je prelevil v drame / nizka temperatura je prelevila kapljice v ledene kristale prelevljèn -êna -o: prelevljena kača; nazorsko prelevljen človek ♪
  23.      preležanína  -e ž (í) med. rana na telesu, nastala zaradi dolgega ležanja: bolniku so se naredile preležanine; preležanina na hrbtu ♪
  24.      prelíti  -líjem dov. (í) 1. z vlivanjem spraviti kaj tekočega v drugo posodo: preliti mleko iz lonca v kozico // narediti, da pride tekočina na (vso) površino kake jedi: preliti makarone z omako // prekriti površino česa s tekočo snovjo: preliti cestišče z asfaltom; pren., ekspr. sobo, ulico je prelila tišina 2. knjiž., ekspr., v zvezi z v izraziti, izpovedati kaj tako, da nastane to, kar določa samostalnik: preliti svoja čustva, doživetja v pesmi, skladbe, verze // dati čemu, zlasti umetniškemu delu, drugo, drugačno obliko: preliti opero v balet; preliti roman v odrsko delo / preliti pesnitev v drug jezik prevesti 3. ekspr., s prislovnim določilom narediti, povzročiti, da pride denar na drugo področje, da menja lastništvo: preliti del dohodka v drugo organizacijo, drug sklad 4. pretopiti: preliti zvonove v topove 5. redko obliti, politi: od strahu ga je prelil mrzel pot; od napora ga je prelil znoj 6. knjiž., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik; obiti: prelil ga je strah, da je zašel; prelil ga je občutek sreče ● ekspr. za njim ni nihče prelil solze se ni jokal, ni žaloval; ekspr. o tej stvari se je prelilo že dosti črnila se je dosti pisalo; knjiž., ekspr. ta narod je prelil veliko tuje in svoje krvi se je veliko bojeval; ekspr. prelili so veliko znoja, da so to naredili zelo so se trudili; ekspr. zavzeli so vas, ne da bi prelili kapljo krvi ne da bi bil kdo ranjen, ubit; vznes. preliti kri za domovino pasti, umreti v boju za domovino; publ. preliti načela v stvarnost uresničiti jih prelíti se 1. tekoč priti z enega konca na drugega: voda se je zaradi sunka prelila po posodi / knjiž. solzi sta se prelili čez njegove oči sta stekli, zdrsnili // ekspr. preiti na drugo mesto, področje: del prebivalstva se je prelil v industrijske kraje 2. knjiž., ekspr. razširiti se, preiti: borbenost se je prelila na vse moštvo / ideje so se prelile v gibanje 3. ekspr. polagoma preiti v kaj drugega: na soncu se je modra barva prelila v zelenkasto / dan se prelije v noč / njena radovednost se je prelila v nemir ◊ film. slika (na zaslonu, platnu) se prelije se spremeni tako, da se med izginjanjem slike že pokaže naslednja prelít -a -o: z asfaltom prelita cesta; za domovino prelita kri; pozabiti na trpljenje in prelite solze ♪
  25.      prelív  -a m (ȋ) 1. glagolnik od preliti ali prelivati: topli kopeli sledi preliv z mrzlo vodo / preliv denarja v sklade / preliv prebivalstva na manj naseljena področja / komaj opazen preliv dneva v noč 2. mesto, kjer kaj polagoma prehaja v kaj drugega: na sliki je mogoče določiti tri barvne prelive 3. geogr. ozek vodni pas, ki veže dve morji ali večji jezeri: otok loči od celine le ozek preliv / Beringov, Rokavski preliv / morski preliv; pren., knjiž. preliv med oblaki 4. gastr. jed za prelivanje drugih jedi: pripraviti preliv; preliv za torto / čokoladni, paradižnikov preliv 5. tekoča gosta snov za prekritje kake površine: asfaltni, bitumenski preliv 6. friz. tekočina s kemičnimi, barvnimi dodatki za niansiranje barve las: kupiti, uporabiti preliv; barve in prelivi / moder, srebrno siv preliv / krepilni preliv // barvni odtenek las, nastal z uporabo te tekočine: sivi lasje z modrim prelivom ◊ farm. pijača, ki se pripravi tako, da se polijejo (zdravilna) zelišča s hladno vodo; film. pojav, da se med izginjanjem slike (na zaslonu, platnu) že kaže naslednja ♪

   4.379 4.404 4.429 4.454 4.479 4.504 4.529 4.554 4.579 4.604  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA