Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Tal (3.179-3.203)
- nèoskrúnjen -a -o prid. (ȅ-ȗ) ki ni oskrunjen: neoskrunjen spomenik / ekspr. lepota je ostala neoskrunjena / ekspr. neoskrunjena narava ♪
- nèosvéščen -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni osveščen: zaostal, neosveščen človek; neosveščena množica / idejno neosveščena pripoved ♪
- nèotesánost -i ž (ȅ-á) ekspr. lastnost človeka, ki zaradi neprimernega, slabega vedenja vzbuja neodobravanje, odpor: očitali so mu neotesanost / to je velika neotesanost ♪
- nèovŕžen -a -o prid. (ȅ-ȓ) ki ni ovržen: dokaz je ostal neovržen; neovržena trditev ♪
- nèpáznost -i ž (ȅ-á) knjiž. nepazljivost: nepaznost učencev / požar je nastal zaradi nepaznosti delavcev ♪
- nèplemenít -a -o prid. (ȅ-ȋ) 1. ki mu manjka plemenitosti, dobrote: nepošten in neplemenit človek / neplemenite misli, želje; neplemenito dejanje / evfem. ima neplemenite namene slabe 2. ki ni najboljše kakovosti: neplemenit les / neplemenita pasma, vrsta 3. v razredni družbi ki nima plemiškega naslova, ni plemiškega rodu: plemeniti in neplemeniti meščani ◊ metal. neplemenite kovine; obrt. neplemenito krzno nèplemeníto prisl.: neplemenito ravnati s kom ♪
- nepočakljív -a -o prid. (ȋ í) star. neučakan: upniki so postali nepočakljivi ♪
- nèpodpŕt -a -o prid. (ȅ-ȓ) ki ni podprt: padel je z nepodprte lestve / njegov predlog je ostal nepodprt ♪
- nèpogréšen -šna -o prid. (ȅ-ẹ̄) star. nepogrešljiv: to so nepogrešni ukrepi / stal je tam z nepogrešno cigareto v ustih ♪
- nèpogrešljívost -i ž (ȅ-í) nav. ekspr. lastnost, značilnost nepogrešljivega: govorili so o nepogrešljivosti nekaterih snovi za rast / publ. bil je prepričan o nepogrešljivosti svojega stališča ♪
- nèpojasnljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da pojasniti, razložiti: v starih spisih so odkrili nekaj nepojasnljivih elementov; nepojasnljivi pojavi / njihovo stališče je nepojasnljivo ♪
- nèpokošèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki (še) ni pokošen: vonj po nepokošeni travi / travniki so ostali nepokošeni ♪
- nèpomíčen -čna -o prid. (ȅ-ȋ) redko nepremičen: pomična in nepomična okna / stal je tam brez besed in nepomičen nèpomíčno prisl.: nepomično je upiral oči v prijatelja ♪
- nèpomírjen -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni pomirjen: ostal je nepomirjen / nepomirjen strah / nepomirjeni odnosi med ljudmi ♪
- nèpomirljívost -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost nepomirljivega: nepomirljivost sprtih strank / publ. nepomirljivost nasprotij, stališč ♪
- nèpopustljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. ki ne popusti: dosleden, nepopustljiv vzgojitelj; do otrok je zelo nepopustljiv; nepopustljiv je v svojih zahtevah / nepopustljiva načela, stališča / nepopustljiva prizadevnost, vnema vztrajna 2. nenehen, neprestan: nepopustljiva bolečina / nepopustljiva skrb nèpopustljívo prisl.: nepopustljivo nasprotovati; nepopustljivo odklonilen odnos ♪
- nèposedujóč tudi nèposedujòč -óča -e prid. (ȅ-ọ̄ ȅ-ọ́; ȅ-ȍ ȅ-ọ́) publ., navadno v zvezi neposedujoči razred delavski razred, proletariat: izkoriščanje neposedujočega razreda v kapitalizmu ♪
- nèposréden -dna -o prid., nèposrédnejši (ȅ-ẹ̑) 1. ki je brez posredovanja, brez česa vmesnega: neposreden stik, vpliv; ostra beseda je bila neposreden vzrok za prepir; ostali so v neposredni zvezi z zaledjem / ima neposredne dokaze za njihovo krivdo / neposredni poslušalci koncerta ki so navzoči pri koncertu / neposredni radijski prenos tekme prenos s tekmovališča istočasno s tekmo; neposredna razsvetljava razsvetljava, pri kateri padajo žarki svetila naravnost na osvetljeno ploskev; nekatere rastline ne prenesejo neposrednega sonca // ki ima odkrit, sproščen odnos do okolja: zelo neposreden človek je / želel si je bolj neposrednega pogovora z očetom 2. ki je zelo malo oddaljen a) krajevno: stanuje v neposredni bližini avtobusne postaje b) časovno: vse se bo pojasnilo v neposredni prihodnosti // ki se lahko zgodi v določenem položaju, ob določenem času:
neposredna vojna nevarnost je minila / rešil ga je iz neposredne nevarnosti ◊ biol. neposredni prednik; neposredna delitev delitev celice na dva enaka dela brez razpada jedra na kromosome; ekon. neposredni proizvajalec proizvajalec, ki dela v proizvodnji in ustvarja materialne dobrine; neposredna menjava menjava, ki poteka po načelu blago za blago; jur. neposredni davek davek od dohodkov in premoženja; neposredna volilna pravica pravica voliti brez posrednika; neposredne volitve; lingv. neposredni predmet predmet v tožilniku, pri zanikanem povedku pa v rodilniku; mat. neposredni dokaz dokaz, pri katerem se izvede izrek tako, da se izhaja iz že znanih resnic; ped. neposredna metoda učenje tujega jezika brez uporabe maternega jezika; polit. neposredna demokracija demokracija, v kateri med voljenimi predstavniki in volivci ni političnih strank kot vmesnega člena; ptt neposredna zveza zveza brez posredovanja vmesnih pošt ali telefonskih in telegrafskih
central nèposrédno prisl.: vedno govori zelo neposredno; neposredno voliti; neposredno vprašati; biti neposredno odgovoren; dobiti kaj neposredno iz tovarne; publ.: neposredno po vojni takoj; neposredno pred odhodom tik ♪
- nèpoškodován -a -o prid. (ȅ-á) ki ni poškodovan: nepoškodovan stroj; hiša je ostala pri bombardiranju nepoškodovana / v nesreči so bili le štirje potniki nepoškodovani ♪
- nèpotešèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) 1. ki ni potešen: nepotešen otrok / nepotešena jeza, žalost / nepotešeno srce // knjiž. neizpolnjen, neuresničen: njegove želje so ostale nepotešene; močno, nepotešeno hrepenenje 2. knjiž. (spolno) nèzadovoljèn: ob njem je ostala nepotešena / nepotešena kri, sla ♪
- nèpotrében -bna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) 1. ki ni potreben: ti podatki so nepotrebni; nepotrebne stvari; njegova pomoč je nepotrebna; ekspr. to so nepotrebne novotarije / pri tem delu si nepotreben / sonce je posijalo in plašč mu je postal nepotreben / ta pogovor je bil nepotreben 2. ekspr. nastal brez pravega vzroka ali podlage: to so čisto nepotrebne napake; s tem si dela nepotrebne težave ● evfem. glej, da ne pride do nepotrebnih besed do prepira, spora nèpotrébno prisl., v povedni rabi: nepotrebno je govoriti o tem nèpotrébni -a -o sam.: podporo so dobili potrebni in nepotrebni; po nepotrebnem sem šel tja; po nepotrebnem se jeziš ♪
- nèprávi -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni pravi: dal mu je neprave podatke; navedel je nepravi vzrok za svojo odsotnost / ekspr. kdor spremlja človeka samo v sreči, je nepravi prijatelj / s svojo prošnjo je prišel ob nepravem času; lotiti se česa z nepravimi pripomočki, z neprave strani / šli so po nepravi poti; pismo je prišlo v neprave roke / ogrlica iz nepravih biserov / piti nepravo kavo pijačo iz kavnega nadomestka; neprava svila umetna svila ● ekspr. obrnil si se na nepravi naslov v tej zadevi ti ne bom pomagal, ustregel ◊ anat. neprava rebra trije pari reber, ki se stikajo s sedmim parom reber; geom. neprava premica, ravnina, točka neskončno oddaljena premica, ravnina, točka; lingv. nepravi predlogi samostalniki in prislovi v predložni funkciji; mat. nepravi ulomek ulomek, pri katerem je števec večji od imenovalca; sam.: ločiti pravo od nepravega ♪
- nèpravočásen -sna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) ki ni pravočasen: nepravočasna pritožba, reklamacija / zaradi nepravočasnega popravila je nastala velika škoda ♪
- nèpravovéren -rna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) za pripadnike določene veroizpovedi ki ne priznava v celoti sprejetih, ustaljenih verskih dogem, predpisov: nepravoveren musliman; pren., ekspr. nepravoveren ideolog; nepravoverno mnenje ♪
- nèprebavljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da prebaviti: neprebavljiva hrana, jed, snov // ekspr. slab, nekvaliteten: nahitro je skuhala neko neprebavljivo juho / sentimentalna, neprebavljiva povest ♪
3.054 3.079 3.104 3.129 3.154 3.179 3.204 3.229 3.254 3.279