Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Tal (279-303)



  1.      metálka  -e [lk in k] ž () 1. ženska, ki kaj meče: v cirkusu nastopa tudi metalka bodal / knjiž., redko sanje mu je razložila metalka kart vedeževalka (s kartami) 2. šport. športnica, ki goji mete: metalka kopja ◊ rib. manjša vlačilna mreža za lov rib z dna jezer, rek
  2.      metálnica  -e ž () v starem in srednjem veku vojaška naprava za metanje kamenja, goreče smole: pri napadu na utrdbo so uporabili tudi metalnice
  3.      metálo  -a s (á) v starem in srednjem veku vojaška naprava za metanje kamenja, goreče smole: metala in lučala ◊ navt. metalo za vrv obtežilna vrečica z vrvico za metanje vrvi z ladje
  4.      metalógičen  -čna -o prid. (ọ́) filoz. ki govori o formalni logiki: metalogično spoznanje
  5.      metalografíja  -e ž () teh. veda o kovinah in zlitinah
  6.      metalográfski  -a -o prid. () nanašajoč se na metalografijo: metalografski mikroskop / metalografska preiskava
  7.      metalúrg  -a m () strokovnjak za metalurgijo: je znan metalurg in strojni inženir / pog. sestanek metalurgov drugega letnika slušateljev metalurgije // metalurški delavec
  8.      metalúrgičen  -čna -o prid. (ú) redko metalurški: metalurgična industrija
  9.      metalurgíja  -e ž () industrija pridobivanja in predelovanja kovin: zaposleni so bili v glavnih centrih metalurgije; metalurgija jekla, svinca / barvasta metalurgija metalurgija barvastih kovin; črna metalurgija metalurgija železa, mangana in kroma // veda o tem: študira metalurgijo; je inženir metalurgije
  10.      metalúrški  -a -o prid. () nanašajoč se na metalurge ali metalurgijo: metalurški izdelki / metalurška industrija / metalurška peč / metalurški delavec, inženir / metalurška stroka / metalurško zborovanje ♦ metal. metalurški koks koks z veliko trdnostjo in majhnim odstotkom pepela
  11.      migetálen  -lna -o prid. () nav. mn., biol., navadno v zvezi migetalna resa, resica migetalka
  12.      migetálka  -e ž () nav. mn. 1. biol. majhen nitast izrastek na celici, ki omogoča gibanje njej sami ali povzroča gibanje tekočine okoli nje: z migetalkami pokriti enoceličarji; gibanje, utripanje migetalk 2. anat. majhen nitast izrastek v nekaterih notranjih organih, ki povzroča gibanje tekočine ali sprejema dražljaje: migetalke v nosu, sapniku; šopi migetalk na slušnih čutnicah
  13.      migetálkar  -ja m () nav. mn., zool. praživali, ki se gibljejo z migetalkami, Ciliata: v morju živeči migetalkarji
  14.      míkročitálec  in míkro čitálec -lca [lc tudi c] m (-) fot. priprava za branje mikrofilmov
  15.      minometálec  -lca [tudi c] m () 1. vojak, izurjen za ravnanje z minometom: artileristi in minometalci 2. minomet: zaplenili so top in tri minometalce
  16.      minometálski  -a -o prid. () nanašajoč se na minometalce: minometalska četa hud minometalski ogenj minometni ogenj
  17.      monumentálen  -lna -o prid. () 1. ki ima velike razsežnosti in lep videz: monumentalni stebri; monumentalna stavba / monumentalna arhitektura 2. ekspr. ki ima izjemne, trajne umetniške, znanstvene vrednote: monumentalna povest, slika; monumentalno delo / monumentalni slog monumentálno prisl.: monumentalno zasnovana kompozicija
  18.      monumentalizírati  -am dov. in nedov. () knjiž. napraviti kaj monumentalno: skulpturo monumentalizirati s klasicistično arhitekturo / važne predmete je umetnik monumentaliziral monumentalizíran -a -o: na mozaiku je dogodek monumentaliziran
  19.      monumentálnost  -i ž () lastnost, značilnost monumentalnega: stavba daje trgu monumentalnost; monumentalnost spomenika / ekspr.: zgodbo je povzdignil do resnične monumentalnosti; monumentalnost simfonije / monumentalnost Plečnikove arhitekture
  20.      mortalitéta  -e ž (ẹ̑) knjiž. število, ki pove, koliko ljudi umre v letu na tisoč prebivalcev; umrljivost, smrtnost: mortaliteta pada, raste; nataliteta in mortaliteta
  21.      mortálnost  -i ž () 1. knjiž., redko umrljivost, smrtnost: mortalnost in natalnost 2. med. letalnost: mortalnost pri tem obolenju je trideset odstotkov
  22.      motálo  -a s (á) teh. naprava, s katero se navija vlečna vrv: električno, ročno motalo; motalo za viseči oder
  23.      nadtálen  -lna -o prid. () ki je, se nahaja nad tlemi: nadtalne stene stanovanjskih in gospodarskih poslopij / nadtalna železnica nadzemna železnica
  24.      naftalín  -a m () bela kristalna snov ostrega vonja, ki se pridobiva iz premogovega katrana: naftalin ščiti volnene izdelke, krzno pred molji; ta obleka diši po naftalinu ∙ ekspr. potegniti, vzeti koga iz naftalina narediti, da kdo spet nastopa, se omenja v javnosti
  25.      naftalínski  -a -o prid. () 1. nanašajoč se na naftalin: naftalinska raztopina / naftalinski vonj 2. slabš. nesodoben, zastarel: tudi dobra predstava ni mogla oživiti tega naftalinskega teksta / naftalinsko meščanstvo

   154 179 204 229 254 279 304 329 354 379  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA