Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Tal (2.079-2.103)



  1.      katapúlt  -a m () 1. v starem in srednjem veku vojaška priprava za metanje zlasti kopij: metati s katapulti; katapulti in baliste 2. aer. naprava na ladji, ki da letalu pri vzletu potrebno hitrost: katapult potisne letalo; paluba s katapulti / parni katapult // priprava za urjenje letalcev, ki omogoča podobne pospeške, kot jih ima letalo: uporabljati za vajo katapulte
  2.      katapúlten  -tna -o prid. () nanašajoč se na katapult: katapultna krogla / katapultni sedež sedež v letalu ali vesoljski ladji, s katerim vred se ob nesreči pilot lahko izstreli; katapultne sani premični del katapulta, na katerega se namesti letalo
  3.      katapultírati  -am dov. in nedov. () aer. 1. s katapultom omogočiti vzlet: katapultirati letala 2. s posebno pripravo potisniti s sedežem vred iz letala, vesoljske ladje: katapultirati pilota; katapultirati se iz gorečega letala
  4.      katárec  -rca m () zgod. pripadnik srednjeveške verske sekte v južni Franciji in severni Italiji: katarci in patareni
  5.      kategoríja  -e ž () 1. navadno s prilastkom kar ima v okviru kake razporeditve, razdelitve enake, podobne značilnosti; skupina, vrsta, razred: beseda pripada določeni pojmovni kategoriji; velikostne kategorije lesnih obratov; pomembnost kategorije delovnega mesta za velikost pokojnine / deliti probleme na kategorije / publ., z oslabljenim pomenom uvrščati se v kategorijo malih narodov med male narode / publ. organizacija združuje napredne elemente iz vseh socialnih kategorij plasti / ceste iste kategorije 2. knjiž., s prilastkom osnovni pojem na kakem področju: pravo je družbena kategorija; proučevati literarne kategorije; prodajna cena proizvoda kot ekonomska kategorija / publ.: nacionalna in državna pripadnost nista enakovredni kategoriji pojma; stare kategorije mišljenja načini 3. filoz. pojem, ki izraža najsplošnejšo lastnost vse stvarnosti: sistem kategorij / Aristotelove kategorije ● publ. postali so narod druge kategorije nepomemben, nevpliven narod; publ. pesnik tretje kategorije slab, nepomemben; publ. on je človek zunaj vsake kategorije čustev popolnoma brez čustevavt. kategorija razvrstitev motornih vozil in delovnih strojev glede na skupno dovoljeno težo; vozniško dovoljenje za motorna vozila B kategorije za osebne avtomobile, delovne stroje z lastnim motorjem in tovorna motorna vozila z največjo dovoljeno težo 3.500 kg; biol. sistematska kategorija rastlinstva in živalstva enota v sistemu rastlinstva in živalstva glede na določeno lastnost ali razvojno stopnjo; gost. kategorija mesto v razvrstitvi objektov glede na kakovost in obseg storitev; lingv. kategorija oblikovna, skladenjska in pomenska določenost jezikovnega gradiva; šah. kategorija mesto v razvrstitvi nemojstrov glede na dosežene rezultate na prvenstvenih tekmovanjih; šport. kategorija razvrstitev motornih koles in osebnih avtomobilov glede na delovno prostornino motorja; mesto v razvrstitvi težkoatletov glede na telesno težo; lahka kategorija
  6.      katéri 1 -a -o zaim. (ẹ̄) 1. izraža vprašanje po izbiri osebe ali stvari iz določene vrste: kateri ključ je pravi? katero obleko boš oblekla? na katere pomanjkljivosti namiguješ? za nabavo katerih strojev se zanima tovarna? / ekspr. »mi smo to sklenili.« »Kateri mi?« / v samostalniški rabi, pri upoštevanju spola in števila: katera ostane na domu? kateri od vas so se udeležili sestanka? / v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnih stavkih: vprašanje je, kateri bolje plava; pazi, do katere meje smeš / raziskoval je, kateri in kakšni so bili predniki človeka // izraža vprašanje po mestu v zapovrstju: katerega (dne) smo danes? kateri si prišel na cilj? 2. navadno v samostalniški rabi, pri upoštevanju spola in števila izraža nedoločeno, poljubno osebo ali stvar iz določene vrste: včasih kateri zamudi; dobile so, kar je katera zaslužila; ekspr. rešil je svojo in še katerega družino; če vas katerega izberejo, naj kar sprejme ● navihana je kot le katera zelo; ekspr. potrkal sem na peta ali katera že vrata na veliko vrat; prim. malokateri, redkokateri
  7.      katéter  -tra m (ẹ́) med. cevka za uvajanje v telesno votlino, v izvodilo, v organ: izprazniti sečnik s katetrom; gumijast, steklen kateter / trajni kateter ki ostane v sečniku za stalno izpraznjevanje (seča)
  8.      katóden  -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na katodo: katodna zaščita; katodno tlenje / katodna cev elektronka, v kateri elektronski žarek pada na zaslon, kjer povzroča vidno sliko; Braunova elektronkakem. katodna reakcija elektrokemična reakcija, ki poteka na katodi; metal. katodni baker baker, pridobljen na katodi
  9.      kaváz  -a m () zlasti v turškem okolju, nekdaj telesni stražar kake politične osebe, dostojanstvenika: prišel je v spremstvu kavaza // stražnik, stražar: na vsakem vogalu je stal kavaz
  10.      kavêrna  -e ž () 1. med. rana, nastala zaradi razpada tkiva, navadno v pljučih: imeti kaverno / odprta kaverna 2. voj. jama, navadno vdolbena v skalnat teren, za zaščito pred artilerijskim ali letalskim napadom, zaklonišče: skrivati se v kaverni
  11.      kávper  -ja m (á) metal. naprava, ki omogoča segrevanje zraka pri plavžu s toploto dimnih plinov: plavž z dvema kavperjema
  12.      kávs  -a m () 1. ekspr., navadno v zvezi ravs in kavs prepir, prerekanje, pretep: v tej hiši je večen ravs in kavs; kmalu je nastal ravs in kavs 2. redko kavsanje: kavs petelinov
  13.      kázan  -a m () žarg., voj. (vojaški) kotel: z menažkami v rokah so stali pred kazanom
  14.      kázen  -zni ž () 1. kar je določeno za kršilca kakih norm, zahtev: otrok je bil priden, zato so mu kazen odpustili, preklicali; pog. kazen odsedeti, odslužiti; zaslužila je kazen; mila, stroga kazen; groziti s kaznijo; kazen za tatvino; vzgojni učinek kazni / doma ga je doletela, zadela huda kazen / dati kazen kaznovati; dobiti kazen biti kaznovan / disciplinska, eksemplarična kazen / v prislovni rabi: za kazen bo ostal doma; ekspr. naj bo za kazen, je rekel škodoželjno / ubogal je iz strahu pred kaznijo kaznovanjem // dogovorjena odškodnina za primer neizpolnitve ali nepravilne izpolnitve pogodbe: moral je plačati kazen / publ. zapadel je kazni 2. jur. ukrep proti krivemu in kazensko odgovornemu storilcu kaznivega dejanja, (gospodarskega) prestopka ali prekrška: določiti, odmeriti, predpisati kazen; kazen izreči, izvršiti / kazen nastopiti / obsoditi koga na denarno, zaporno kazen / pogojna kazen pri kateri se izvršitev kazni pogojno odloži; pogojna obsodba; prostostna kazen ali kazen odvzema prostosti pri kateri mora obsojenec prebivati v kazenskem poboljševalnem zavodu; smrtna kazen pri kateri se obsojenec kaznuje s smrtjo; telesna kazen v nekaterih deželah pri kateri se obsojenec kaznuje s telesnim trpljenjem, z izgubo pomembnega organa; kumulativno predpisana kazen pri kateri se obsojenec kaznuje z denarno in zaporno kaznijo; kazen prepovedi opravljanja določenega poklica; kazen zaplembe premoženja ◊ ped. vzgojna kazen; rel. večna kazen večno trpljenje človeka po smrti; šol. pisati kazen zaradi nediscipline prepisovati kak tekst
  15.      kélih  -a m (ẹ́) 1. rel. dragocena obredna posoda, zožena proti podstavku: zlat kelih; pren., pesn. kelih trpljenja 2. boljši kozarec s tankim, navadno visokim podstavkom: kristalni kelihi; kelihi in navadni kozarci / kelih vina 3. knjiž. kar je po obliki podobno kelihu: rože so dvigale svoje težke kelihe proti soncu / cvetni kelih
  16.      kémičen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na lastnosti in spremembe snovi: kemičen pojav; kemična sestava tal, vode; kemična zgradba; fizikalne in kemične spremembe / kemične lastnosti snovi / kemična energija / kemično gnojilo; kemična sredstva / kemična industrija, tovarna / kemični svinčnik svinčnik s kroglico in cevko, napolnjeno s posebnim barvilom; kemično črnilo / kemična čistilnica ♦ kem. (kemična) analiza ugotavljanje elementov ali atomskih skupin v spojinah ali zmeseh; kemični element snov, ki se ne da kemično razstaviti na enostavnejše snovi; element; kemični proces proces, pri katerem se spremeni kemična sestava snovi; kemična prvina snov, ki se ne da kemično razstaviti na enostavnejše snovi; prvina; (kemična) reakcija reakcija, pri kateri se snov bistveno spremeni // kemijski: kemični inštitut; kemični laboratorij; varuh kemične zbirke / pog. kemični inženir inženir kemije kémično prisl.: kemično čistiti; kemično razstaviti; kemično aktiven; kemično čista snov snov brez kakršnihkoli primesi
  17.      kemízem  -zma m () kem. kemična sestava česa: masti in olja so po svojem kemizmu spojine glicerina in raznih organskih kislin; kemizem tal; kemizem zemljišča // kemični procesi: kemizem v človeškem in živalskem telesu
  18.      kerénščina  -e ž (ẹ̑) v Rusiji, po februarski revoluciji leta 1917 meščansko-kapitalistična politika, imenovana po Aleksandru Kerenskem: poraz kerenščine
  19.      kíbla  -e ž () nižje pog. vedro, vedrica: kibla za smeti, vodo / v kotu celice je stala kibla
  20.      kidáč  -a m (á) redko kdor kida: kidača sta metala gnoj na voz / več kidačev odstranjuje sneg s ceste
  21.      kíhavica  -e ž (í) knjiž. vnetje sluznice v nosu, ki povzroča kihanje: imela je stalno kihavico
  22.      kílav  -a -o prid. (í) 1. slabš. šibek, slaboten, bolehen: na pomlad so otroci bolj kilavi; videti si prav kilav / je kilave postave / ima kilav glas / kilava koza suha, mršava ∙ veliko babic — kilav otrok kjer sodeluje preveč ljudi, ni pravega uspeha // slab, nekvaliteten: to so kilava jabolka / produkcija je bila precej kilava / imamo kilavo vreme neprijetno, pusto 2. redko ki ima bolezen kilo: ker je pretežko dvignil, je postal kilav
  23.      kindžál  in kíndžal tudi kinžál -a m (; ; ) v orientalskem okolju dvorezen bojni nož: oborožen s kindžalom in sabljo; turški kindžal
  24.      kinéta  -e ž (ẹ̑) grad. kanal polkrožne ali kvadratne oblike, v katerega se polaga instalacija
  25.      kínoobiskoválec  in kíno obiskoválec -lca [c] m (-) publ. obiskovalec filmskih predstav: pred poslopjem so stali številni kinoobiskovalci

   1.954 1.979 2.004 2.029 2.054 2.079 2.104 2.129 2.154 2.179  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA