Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Tal (1.654-1.678)


  1.      hipocikloída  -e ž (ȋ) geom. krivulja, ki jo opiše točka na obodu kroga, kotalečega se po notranji strani drugega kroga ♪
  2.      hipotéka  -e ž (ẹ̑) jur. zastavitev nepremičnin, vpisana v zemljiški knjigi ali drugem registru: zbrisati hipoteko; obremeniti posestvo s hipoteko; zavarovati terjatev s hipoteko / ladijska hipoteka // posojilo, zavarovano z zastavitvijo nepremičnin: najeti, odplačati hipoteko; pren., knjiž. zaostalost je najhujša hipoteka naše preteklosti ♪
  3.      historicízem  -zma m (ȋ) knjiž. pretirano poudarjanje zgodovinskih dognanj, dejstev: režiser je zašel v skrajni historicizem / literarnozgodovinski historicizem proučevanje literature samo s stališča zgodovinskega razvoja ♪
  4.      historízem  -zma m (ȋ) knjiž. poudarjanje zgodovinskih dognanj, dejstev: historizem pri pouku; umetnost je zajel val historizma / historizem v literarni zgodovini proučevanje literature s stališča zgodovinskega razvoja ♪
  5.      hít  -a m (ȋ) žarg. popevka, ki je postala popularna: pevec je zapel nekaj najbolj znanih hitov; neskl. pril.: hit lestvica seznam takih popevk, narejen na osnovi prodanih plošč ♪
  6.      hítati  -am nedov. (ȋ ȋ) nar. belokranjsko metati: gospodinja je hitala polena v peč hítati se zastar. tekmovati, kosati se: dekleta so se hitala, da ne bi zamudila ♪
  7.      hítrica  -e ž (ȋ) 1. sorazmerno velika hitrost pri opravljanjiu kakega dela: zaradi hitrice je nastalo precej napak ∙ delu se pozna hitrica zaradi prehitrega delanja, opravljanja je delo manj kvalitetno; hitrica ni prida // v prislovni rabi, s predlogom izraža veliko hitrost: brez hitrice se je odpravil; na hitrico narediti, pripraviti kaj; v hitrici je napisal odgovor; delati z največjo hitrico 2. redko hitrost, brzina: povečati, zmanjšati hitrico ♪
  8.      hitróst  -i ž (ọ̑) 1. v časovni enoti opravljena pot: hitrost enakomerno narašča; povečati, zmanjšati hitrost; zaradi prevelike hitrosti je zaneslo vozilo s ceste; maksimalna, povprečna hitrost; hitrost vetra, zvoka; hitrost širjenja elektromagnetnih valov; hitrost sto kilometrov na uro; merjenje hitrosti / nadzvočna, svetlobna hitrost; pristajalna hitrost letala ♦ astr. ubežna hitrost ki jo mora dobiti telo, da premaga privlačno silo nebesnega telesa; teh. ekonomična ali ekonomska hitrost hitrost vozila, pri kateri sta poraba goriva in obraba gibljivih delov sorazmerno najmanjši; vrtilna hitrost 2. žarg., avt. možnost za spremembo razmerja med številom vrtljajev gnane in gonilne gredi menjalnika pri motornem vozilu; prestava: avtomobil ima štiri hitrosti // položaj zobnikov v menjalniku ob določenem razmerju vrtljajev gnane in gonilne gredi; prestava: menjati hitrost; voziti v tretji hitrosti, s tretjo hitrostjo ♪
  9.      hitróst  tudi hítrost -i ž (ọ̑; í) lastnost, značilnost hitrega: hitrost dela; hitrost industrijskega razvoja / za to delo je potrebna hitrost in natančnost / zaradi hitrosti je nastalo precej napak hitrice ♪
  10.      hláden  stil. hladán hládna -o tudi -ó prid., hladnéjši (á ȃ á) 1. ki ima zmerno nizko temperaturo: hladen zrak; voda v reki je precej hladna / hladen dan; hladno podnebje, poletje, vreme / hladne roke // ki vzbuja, povzroča občutek hlada: sprehajati se po hladnem gozdu; hladen veter; hladna senca; prijetno hladna soba / ekspr. hladen blesk zvezd; pesn.: hladni grob; širno hladno prostranstvo // ki ima temperaturo okolice: vsak dan se umiva v hladni vodi; mleko pije kar hladno; obdelovati hladno železo / štedilnik je še hladen nezakurjen / postreči s hladnimi jedmi z jedmi, ki se jedo nekuhane ali ohlajene; hladna večerja večerja iz hladnih jedi 2. ki vsebuje, izraža nenaklonjenost, odklanjanje: hladen odnos do sodelavcev; hladen pogled, pozdrav, sprejem; bil je hladen do gostov; konferenca je potekala v hladnem vzdušju / po tem dogodku je postal do nje hladen 3. ki se ne da vplivati čustvom: hladen znanstvenik / hladen premislek; hladna presoja / vse je reševal s svojim hladnim razumom // ki ne izraža čustev: hladna glasba, lepota; ima hladne oči / hladna barva neugodno delujoča / hladna ženska; hladno občinstvo; čustveno hladen ● gledalci so ostali hladni se niso navdušili; se niso vznemirili, razburili; tuje trpljenje ga je pustilo hladnega ga ni ganilo, prizadelo; hladne barve modra, zelena, siva barva; ohraniti hladno kri obvladati se, ne razburiti se; vznes. že dolgo počiva v hladni zemlji je mrtev ◊ fiz. hladna svetloba svetloba, ki jo oddaja hladen vir svetlobe; friz. hladna trajna ondulacija, ki se napravi s kemičnimi sredstvi; geogr. hladni pas območje s stalno hladnim podnebjem, ki leži severno od severnega tečajnika in južno od južnega tečajnika; med. (spolno) hladna ženska ženska, ki pri spolnih odnosih ne čuti vzburjenja; meteor. hladni val je zajel naše kraje v naše kraje je prodrl hladen zrak; hladna fronta del atmosferske fronte, kjer prodira hladen zrak; polit. hladna vojna sovražna meddržavna politika brez oboroženih spopadov; rad. hladna vaja vaja v studiu brez priključenih aparatur; teh. hladno kovanje, valjanje kovanje, valjanje brez poprejšnjega segrevanja; hladno lepilo lepilo, ki lepi brez segrevanja; voj. hladno orožje orožje, ki rani z rezilom ali s konico hládno tudi hladnó prisl.: hladno odgovoriti, pozdraviti; hladno premišljeno dejanje; hladno vljuden je bil z njim; ekspr. sprejeli so ga ledeno hladno / v povedni rabi: danes je hladno; v sobi je prijetno hladno; nekoliko hladno mi je hládni -a -o sam.: rad bi popil kaj hladnega; ekspr. pijanca so postavili na hladno s silo so ga spravili ven; spraviti mleko na hladno v hladen prostor; pog., ekspr. pazi se, da te ne bodo spravili na hladno aretirali, zaprli ♪
  11.      hladílec  -lca [tudi u̯c] m (ȋ) gost. posoda za hlajenje buteljčnih vin pri serviranju; čebrič: na mizi je stal hladilec s steklenico šampanjca / namizni hladilec ♦ teh. del hladilne naprave, ki odvaja toploto ♪
  12.      hláp  -a m, mn. stil. hlapóvi (ȃ) nav. mn. v plinasto stanje spremenjena tekočina pri temperaturi, ki je nižja od vrelišča: prostor je bil napolnjen z bencinskimi hlapi; vinski, vodni hlapi; hlapi nitrolaka / star.: hlapi so se dvigali iz tal prosojna, rahla meglica; hlap gnijočih cunj duh, zadah ♪
  13.      hlápec  -pca m (ȃ) 1. stalno najet moški na kmetiji za pomoč pri kmečkih delih: imajo hlapca in deklo; šel je (služit) za hlapca; obnašal se je kot hlapec surovo, prostaško; z menoj že ne boš ravnal kot s hlapcem brezobzirno, ponižujoče / konjski hlapec ki skrbi za konje; mali hlapec ki opravlja lažja, preprostejša dela; veliki hlapec ki vodi druge hlapce na kmetiji / zastar. grof je sklical svoje hlapce oborožene služabnike, najemniške vojake // ekspr. podrejen, odvisen človek: hoteli so, da bi postali njihovi hlapci; pren. ne bodi hlapec tujih idej 2. slabš., navadno s prilastkom kdor je pretirano vdan nadrejenim: Pokazali ste mi, kaj je moj posel - iz hlapcev napraviti ljudi (I. Cankar); hlapec okupatorja, režima 3. kar se rabi kot opora, podstava, pomoč pri kakem delu: gospodinja je naslonila burkle na hlapca in porinila lonec v peč / stal je na hlapcu in jemal snope iz kozolca na (zdevalnem) stolu / s hlapcem si je sezul škornje z zajcem ♪
  14.      hlastáti  -ám nedov. (á ȃ) 1. hitro, sunkovito približevati se čemu z odprtim gobcem: pes hlasta po muhah; njegov gobec je hlastal za vsem, kar je dosegel / hlastati po zraku, za zrakom // ekspr. hitro, hlastno jesti ali piti: jej počasi in lepo, nikar tako ne hlastaj; preh. svinja hlasta hrano iz korita 2. ekspr. pohlepno, pretirano si prizadevati za dosego česa: hlastati po senzacijah; hlastati za denarjem; hlasta le za učinkovitostjo / mladi hlastajo po ljubezni // pretirano hitro in zato netemeljito, površno delati ali ravnati: delaj s pametjo, nikar tako ne hlastaj hlastáje: hlastaje jesti hlastajóč -a -e: dnevi so mu minevali v nemirnem, hlastajočem beganju ♪
  15.      hlévarica  in hlevaríca -e ž (ẹ̑; í) 1. dekla, delavka, ki opravlja hlevska dela: služi za hlevarico 2. nar. krava, ki živi stalno v hlevu: Vojnac je redil .. dolgorogo hlevarico, ki je videla beli dan samo takrat, ko so jo gnali k biku (C. Kosmač) ♪
  16.      hlévski  -a -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na hlev: pot vodi tik ob hlevskem zidu; hlevska vrata / hlevska metla, svetilka; opravljati hlevska dela / gnojiti s hlevskim gnojem / povečanje hlevskih zmogljivosti / zmagala sta konj Blisk in njegova hlevska vrstnica Vila / hlevska reja reja, pri kateri živina živi stalno v hlevu ♪
  17.      hliptáti  -ám in hlíptati -am nedov. (á ȃ; ȋ) redko sunkovito, daveč se dihati; hlipati: postal je in hliptal / hliptal je za zrakom ♪
  18.      hò  medm. (ȍ) 1. posnema glas pri smejanju: ho ho ho, se je krohotal 2. izraža posmeh: ho, kakšna reva si; ho ho, dobro te je zavrnil 3. izraža nejevoljo, odpor: ho, ti prodana duša ♪
  19.      hodíti  hódim nedov., hójen (ȋ ọ́) 1. premikati se s korakanjem: hodi že brez bergel; ljudje so brezbrižno hodili mimo bogate izložbe; dve dobri uri sem hodil od doma do mesta; hodil je okrog hiše in gledal v razsvetljena okna; hoditi skozi gozd; hoditi ob berglah, ob palici, z berglami, s palico, pog. po berglah; hoditi po blatu, po cesti; si že kdaj hodil po tej poti; hoditi po napeti vrvi; hoditi s hitrimi, s kratkimi, z drobnimi, s težkimi koraki; gosi hodijo druga za drugo; drobno, lepo, nerodno, počasi, ritensko hoditi; jezno, ponosno hoditi; gugaje se hoditi; komaj je hodil, tako je bil slab; hoditi navkreber; hoditi sem ter tja po sobi; hodi kakor po jajcih s previdnim, mehkim stopanjem; hodi ko polž zelo počasi / akrobat hodi po rokah / ekspr. ves dan so mimo hodili koraki / naša mala že hodi zna hoditi / cele dneve brez cilja hodi okrog / hoditi po dveh, po štirih (nogah); hoditi po prstih / brezoseb. po tem delu parka se hodi, zato je brez trave in rož / z notranjim predmetom to pot sem že velikokrat hodil; pren. kod so takrat hodile tvoje misli // opravljati določeno pot, potovati: koliko časa si hodil do nas; človek, ki hodi po svetu, se marsičesa nauči; danes si pa dolgo hodil iz šole; srečno hodi / hoditi iz kraja v kraj / tod doslej še nisem hodil tu doslej še nisem bil; pren. pismo je hodilo tri dni 2. večkrat opraviti kako pot: pogosto hodi čez mejo; ob nedeljah hodi na izlete; na Krko hodi ribe lovit; skozi vrata hodijo ven in noter; vsako jutro hodi v cerkev; vsako pomlad je hodil po svetu za delom; hoditi z avtobusom, z vlakom, peš v službo; vsak večer mu prinaša hrano, da mu ni treba hoditi domov; nar. hoditi k nogam hoditi peš // z oslabljenim pomenom izraža, da se osebek ukvarja z delom, dejavnostjo, ki jo nakazuje določilo a) zlasti z glagolskim samostalnikom: hoditi na sezonsko delo, na plese, na božjo pot, na predavanja, na sestanke, na sprehode, na tlako; redno hodi na zdravniške preglede; hoditi v službo, v šolo; hoditi po plesih, po veselicah / hoditi k ljubici; hoditi na zajce; hoditi v cerkev, v gledališče / nar. hoditi za krompirjem nakupovat krompir; hoditi po gobe, po mleko b) z namenilnikom: hodi gledat vse filme / hoditi pod lipo se hladit; hoditi kosit, ribe lovit, pomagat obirati hmelj; hoditi pozno spat 3. pog., navadno z orodnikom biti v ljubezenskem odnosu: že tri leta hodi z njo; hodita skupaj / dolgo sta hodila, ne da bi se poročila / že hodi s fanti 4. pog., v zvezi z za prizadevati si pridobiti ljubezensko naklonjenost koga: ona hodi za drugim; že dolgo hodi za njo / že hodi za dekleti 5. ekspr., z oslabljenim pomenom, s predložnim povedkovim določilom izraža, da je osebek oblečen, obut, kot nakazuje določilo: pri nas ni navade, da bi pozimi ženske hodile brez pokrivala; poleti hodi brez srajce; hodi v hlačah, v razcapanih oblekah; hodi lepo oblečen / hoditi v črnem v črni, žalni obleki; hoditi v svili // ekspr., z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža, da je osebek v stanju, razpoloženju, kot ga nakazuje določilo: hoditi bos, razoglav; hodi zamišljen, žalosten 6. ekspr., v zvezi s pot in prilastkom ravnati, delovati tako, kot nakazuje določilo: hoditi po čudnih, po krivih, po napačnih potih; hoditi po izhojeni, po samostojni, po srednji poti / knjiž., z notranjim predmetom: hoditi nova pota; mož zna hoditi svojo lastno pot; hodi svoja pota ni pretirano dovzeten za vplive 7. iti a) v zanikanem velelniku: ne hodi blizu psa; v mraku naj otroci ne hodijo sami iz hiše; ne hodi nocoj od doma, z doma, proč / mladost, ne hodi iz srca b) ekspr., z modalnim izrazom: ne kaže mi hoditi tja; kaj bi hodil tjakaj; kam bosta hodila, saj dežuje kot iz škafa / še na pamet mu ni hodilo kaj takega prišlo c) nar., kot velelnik: s poti mi hodi; hodimo spat pojdimo; hodi sem pridi // nar., v medmetni rabi izraža začudenje, zavrnitev: hodi, hodi, neumnež ● pog. vsak mesec mi hodi premalo denarja zmanjkuje mi ga, imam ga premalo; na starost je hodil od hiše do hiše, ekspr. od praga do praga beračil; star. hoditi od Poncija do Pilata poskušati urediti kako stvar v najrazličnejših uradih, pri najrazličnejših odgovornih ljudeh; pog. hoditi okrog dekleta prizadevati si pridobiti njeno naklonjenost; pog. hoditi okrog njega prizadevati si vplivati nanj; prizadevati si dobiti kako korist od njega; pog. k njemu hodimo na posodo pri njem si izposojamo; star. v caker hoditi imeti opravka s kom, s čim; hoditi v vas h komu v kmečkem okolju obiskovati koga, hoditi na obiske h komu; šalj. hoditi mu v zelje dvoriti njegovi ženi ali dekletu; vtikati se v zadeve, kjer ima že on svoje načrte, namene; ekspr. to mi že dolgo hodi po glavi o tem že dolgo premišljam; velikokrat se mi vsiljuje misel na to; ekspr. ne bom dovolil, da bi mi po glavi hodili da bi samovoljno, brezobzirno ravnali z menoj; ekspr. za druge hoditi po kostanj v žerjavico opravljati nevarna dela, od katerih imajo drugi koristi; ekspr. kaj bi hodil po ovinkih, kar naravnost povej ne pripoveduj tako, da se da le sklepati, kaj je glavni namen povedanega, govorjenja; vznes. bratje smo, kar nas po svetu hodi biva, živi; hodili so v gosjem redu, v gosji vrsti drug za drugim; hoditi s časom prilagajati se razmeram; biti napreden; ekspr. hodi s kokošmi spat zelo zgodaj; po svetu hoditi z odprtimi očmi dobro opažati, spoznavati stvari, pojave okrog sebe; star. hoditi za kom posnemati ga, zlasti v literaturi; ekspr. kod pa tako dolgo hodi kje je, kje se mudi, zadržuje; pog. vse mi hodi narobe, navzkriž povzroča težave; umrli hodi nazaj po ljudskem verovanju po smrti se pojavlja kot duh; naši in sosedovi otroci radi hodijo skupaj se družijo; hodi kakor mačka okrog vrele kaše ne upa se lotiti jedra problema; hodi kakor v sanjah je zamišljen, duševno odsoten; je domišljav, ošaben; preg. povej mi, s kom hodiš, in povem ti, kdo si človek je tak kot njegova družba hodé zastar.: hode ni dobro jesti hodèč -éča -e: poslušal ga je, hodeč iz kota v kot; star. videl ga je ob bregu hodečega; pokonci hodeč človek; sam.: črepinje na tleh so nevarnost za hodeče ♪
  20.      hodníček  -čka m (ȋ) manjšalnica od hodnik, prostor: stal je na ozkem hodničku; hodniček pred stanovanjem ♪
  21.      hohotáti se  -ám se in -óčem se nedov. (á ȃ, ọ́) glasno, z nizkim glasom se smejati: vsa četa se je hohotala; tako se je hohotal, da ni mogel spregovoriti hohotajóč se -a -e: hohotajoč se je opazoval prizor; hohotajoč smeh ♪
  22.      hólding  -a m (ọ̑) v kapitalistični ekonomiki družba, ki sama ne proizvaja, ampak si z nakupom delnic omogoča vpliv v določenih delniških družbah: kapital holdinga / državni holding; neskl. pril.: holding družba ♪
  23.      holmìč  -íča in hólmič -a m (ȉ í; ọ̄) star. griček, hribček: graščina je stala na zelenem holmiču ♪
  24.      homogenizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) delati homogeno: homogenizirati snov ♦ agr. homogenizirati mleko povzročati, delati, da je maščoba enakomerno porazdeljena po vsej tekočini; metal. homogenizirati jeklo s toplotno obdelavo dosegati enakomerno sestavo in kristalno strukturo homogenizíran -a -o: homogenizirano mleko ♪
  25.      homotáti  -ám nedov. (á ȃ) star. motati, mešati: homotati konjem grivo / otroci so se homotali med odraslimi / kaj se mu homota po glavi ♪

   1.529 1.554 1.579 1.604 1.629 1.654 1.679 1.704 1.729 1.754  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA