Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Tal (1.054-1.078)


  1.      desétkraten  tudi desétkráten -tna -o prid. (ẹ̑; ẹ̑-ā) desetkrat tolikšen: letalo preleti v istem času desetkratno razdaljo; desetkratna vrednost desétkratno tudi desétkrátno prisl.: desetkratno poplačati ♪
  2.      deséttisočák  -a m (ẹ̑-á) vrednost deset tisoč denarnih enot: pri taki vsoti se nekoliko desettisočakov ne bo poznalo; sinovo šolanje ga je stalo nekaj desettisočakov // bankovec v tej vrednosti: potegnil je iz listnice tri desettisočake ♪
  3.      desperát  -a m (ȃ) knjiž. izgubljenec, obupanec: ostal je pijanec in desperat ♪
  4.      despót  -a m (ọ̑) 1. v bizantinski državi vladar ali visok dvorni dostojanstvenik: despot in despojna ♦ zgod. srbski vladar v letih od 1402 do 1459 2. v starem in srednjem veku vladar z neomejeno oblastjo: orientalski despoti // ekspr. oblasten, samovoljen človek: njen mož je surov despot; birokratski despot ♪
  5.      destrúkcija  -e ž (ú) knjiž. razdiranje, uničenje, razkroj: zanj je bila destrukcija prvi pogoj za ustvarjanje; pisatelj opisuje moralno destrukcijo, ki jo povzroča kapital; destrukcija človekove osebnosti; destrukcija organskega tkiva; izvajati politiko destrukcije ♪
  6.      desulfurácija  -e ž (á) metal. odstranitev, odvzem žvepla iz raztaljene kovine; razžveplanje: desulfuracija grodlja, jekla ♪
  7.      dešifríranje  -a s (ȋ) glagolnik od dešifrirati: dešifriranje tajnega vojaškega sporočila; ključ za dešifriranje; urad ima prostore za šifriranje in dešifriranje / dešifriranje starih orientalskih napisov ♪
  8.      déte  -ta s (ẹ́) knjiž. deček ali deklica v prvih letih življenja; otrok: dete je zajokalo, zaspalo; njena hčerkica je prisrčno dete; bolno dete; joka kot majhno dete // človeški potomec v odnosu do staršev: imela sta eno samo dete; roditi dete; vznes. nosila je dete pod srcem / občinsko dete nekdaj otrok brez staršev, za katerega skrbi občina ● ekspr. to društvo je mrtvorojeno dete ne bo obstalo, se ne bo uveljavilo ◊ rel. božje Dete Kristus kot otrok ♪
  9.      detéktor  -ja m (ẹ́) teh. 1. aparat za odkrivanje, ugotavljanje česa: vojaki so z detektorji iskali mine; napake v kovinskih izdelkih odkrivajo s posebnimi detektorji; natančni detektorji odkrijejo zelo majhne količine plina v zraku; ultrazvočni detektorji za odkrivanje ribjih jat; pren. človekovo oko je občutljiv detektor 2. elektr. preprost radijski sprejemnik s kristalom: sam je sestavil detektor / kristalni detektor / nataknil si je slušalke in poslušal detektor ◊ fiz. detektor priprava, ki se rabi za odkrivanje šibkih napetosti in tokov; psih. detektor laži aparat, ki zapisuje fiziološke procese, nastale v telesu zasliševanega, kadar ta ne govori resnice ♪
  10.      déva  -e ž (ẹ̑) zastar. dorasla mlada ženska, ki še ni poročena; dekle: iz deklice je postala lepa deva; ponosna deva; obraz mlade deve / Pred tabo klečim, izvoljena deva (S. Gregorčič) devica Marija ♪
  11.      deverbatíven  -vna -o prid. (ȋ) lingv. izpeljan iz glagola; izglagolski, glagolski: deverbativni samostalnik ♪
  12.      devét  devêtih štev. (ẹ̑ é) 1. izraža število devet [9] a) v samostalniški rabi: trikrat tri je devet; devetih se ne ustraši / ura bije devet; o pol devetih dopoldne; pridemo ob devetih (zvečer) 21h b) v prilastkovi rabi: devet otrok; v devetih primerih; tudi neskl.: opisuje dogodke zadnjih devet(ih) let; trajalo bo okoli devet dni // neskl. izraža številko devet: oddaja na kanalu 9; v razmerju štiri proti devet 2. ekspr. izraža nedoločeno večjo količino: močen je za devet mož ● ekspr. tako te bom, da boš devet sonc videl močno te bom udaril po glavi; v pravljicah iti čez devet gorá in devet vodá zelo daleč; star. v devetih vaseh ni takega dekleta daleč naokoli; sam.: igr. pikova devet devetica, devetka ♪
  13.      devetéro  štev. neskl. (ẹ̑) skupina devetih enot a) pri množinskih samostalnikih: njemu bi človek ne videl v srce, pa če bi si nataknil devetero naočnikov (I. Cankar) b) pri drugih samostalnikih: prvi izmed devetero otrok ♪
  14.      devíca  -e ž (í) 1. ženska, ki še ni spolno občevala: ta je še devica / ekspr.: ostala boš devica neporočena; stara, večna, zarjavela devica 2. star. dorasla mlada ženska, ki še ni poročena; dekle: opeval je izvoljeno devico; lepa devica; obrazi cvetočih devic ● rojen v znamenju device v času od 24. avgusta do 23. septembra ◊ astr. Devica šesto ozvezdje živalskega kroga; rel. devica Marija Kristusova mati; zgod. železna devica srednjeveška mučilna priprava v obliki človeškega telesa z bodicami na notranji strani ♪
  15.      devíčnik  -a m (ȋ) moški, ki še ni spolno občeval: ta je še devičnik / ekspr.: ostal bo devičnik; star, zakrknjen devičnik ♪
  16.      devíški  -a -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na device: ostala je deviška; deviško telo / deviška čast; deviška čistost, sramežljivost / nevesta je imela na glavi bel deviški venec ♦ anat. deviška kožica kožna guba ob vhodu v nožnico; himen; biol. deviška ploditev razvoj živih bitij iz neoplojenih spolnih celic; partenogeneza; čeb. deviško satje satje, ki še ni zaleženo 2. ekspr. ohranjen v prvotnem stanju: deviški pragozdovi, gorski vrhovi; deviška narava, zemlja / deviški sneg devíško prisl.: deviško bel sneg; deviško čist; deviško lep obraz ♪
  17.      dezaktivírati  -am dov. in nedov. (ȋ) spraviti iz dejavnosti, napraviti neaktivno: dezaktivirati neeksplodirane letalske bombe / dezaktivirati mladino; člani organizacije so se dezaktivirali ♪
  18.      dezoksidácija  -e ž (á) metal. odstranitev, odvzem kisika iz raztaljene kovine: dezoksidacija bakra, jekla ♪
  19.      dezoksidírati  -am dov. in nedov. (ȋ) metal. opraviti, izvršiti dezoksidacijo: dezoksidirati baker ♪
  20.      dežêla  -e ž, rod. mn. stil. deželá (é) 1. obsežnejše, s kakimi značilnostmi povezano, zaokroženo ozemlje: govorica se je hitro raznesla po deželi; vojske in bolezni so razsajale po deželi; gorata dežela; domača, tuja dežela; daljne, neznane dežele; lepa, pravljična dežela; slovenska, štajerska dežela / deveta dežela v pravljicah daljna; v kateri se človeku zelo dobro godi; dežela pomaranč; ekspr. dežela Prežihovega Voranca Koroška; ekspr. dežela tisočerih jezer Finska; ekspr. dežela vzhajajočega sonca Japonska / jesen prihaja v deželo // publ. organizirana politična skupnost, ki ima na prostorsko omejenem ozemlju suvereno oblast; država: gojiti dobre odnose s sosednjimi deželami; kapitalistična, nerazvita dežela; podjarmljene, zatirane dežele; afriške dežele / dežele v razvoju / Proletarci vseh dežel, združite se! geslo mednarodnega delavskega gibanja 2. v nekaterih državah v sklopu države oblikovana pokrajinska enota s svojo upravo, zastopstvom in pravom: avtonomna dežela / avstrijske dežele 3. področje zunaj večjih mest: prišli so ljudje z dežele in iz mesta; oditi na deželo; na deželi si je okrepil zdravje; živeti na deželi ● iron. nekaj je gnilega v deželi danski v določenem kraju, družbi, organizaciji je veliko nepravilnosti, pokvarjenosti; star. jutrove dežele države Bližnjega vzhoda; ekspr. iti v krtovo deželo umreti; ekspr. obljubljena dežela kjer je izobilje; kjer se izpolnijo želje, pričakovanja; izredno ugoden kraj za koga ali za kako dejavnost ◊ ekon. beg z dežele odseljevanje ljudi v mesta; zgod. habsburške dedne dežele Štajerska, Koroška, Kranjska ♪
  21.      dialíza  -e ž (ȋ) kem. ločevanje kristaloidov od koloidov z opno ♪
  22.      dialóg  -a m (ọ̑) 1. pogovor, navadno med dvema osebama, dvogovor: imela sta dolg dialog; dialog med njima je bil iskren / za avtorja so značilni zgoščeni dialogi; delo je napisano v obliki dialoga / dramski, filmski dialog 2. izmenjava mnenj med zastopniki različnih stališč z namenom doseči soglasje ali sporazum: sedanja situacija odpira, omogoča dialog; prekiniti, zaostriti dialog z nasprotnikom; dialog med vzhodnim in zahodnim svetom ♪
  23.      dialogizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. 1. dajati čemu obliko dialoga: dialogizirati povest 2. izmenjavati mnenja z zastopniki različnih stališč z namenom doseči soglasje ali sporazum: konstruktivno dialogizirati dialogizíran -a -o: dialogizirana novela, pesnitev ♪
  24.      diametrálen  -lna -o prid. (ȃ) skrajno različen, popolnoma nasproten: diametralni nazori; diametralna pozicija / ekspr. diametralno nasprotje zelo veliko ♦ geom. diametralni točki točki, ki ležita na nasprotnih krajiščih istega premera diametrálno prisl.: stališča se diametralno razlikujejo; diametralno nasprotni interesi ♪
  25.      diferenciácija  -e ž (á) nastajanje razlik v čem: nastala, poglabljala se je diferenciacija v stranki; ideološka, politična diferenciacija; diferenciacija znanosti na prelomu stoletja / družbena, razredna diferenciacija; diferenciacija na vasi nastajanje gospodarskih in družbenih razlik pri vaškem prebivalstvu, razslojevanje / dialektološka diferenciacija; diferenciacija praslovanščine / publ. diferenciacija cen za prevoz na posameznih relacijah različno določanje cen glede na razdaljo ♦ biol. diferenciacija celic razvoj celic s posebno obliko in zgradbo, ki ustreza njihovi funkciji ♪

   929 954 979 1.004 1.029 1.054 1.079 1.104 1.129 1.154  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA