Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ta (987-1.011)


  1.      dovŕtati  -am dov. (r̄) z vrtanjem priti do česa: dovrtal je do nasprotne strani; pren. dovrtala je do njegove skrivnosti, v njegovo notranjost ♪
  2.      dragôta  -e ž (ó) star. 1. draginja: v deželi je velika dragota 2. dragocenost: prinesel je veliko dragih dišav in drugih dragot ♪
  3.      drásta  -e ž (ā) alp. s skalovjem zasuta strma grapa: žlebasta drasta ♪
  4.      dremôta  -e ž (ó) 1. knjiž. dremavica: prebuditi se iz težke dremote; biti pogreznjen v dremoto / dremota se ga je polastila 2. knjiž., redko mrak, temačnost: dremota je legla na pokrajino ♪
  5.      dréta  -e ž (ẹ́) močna nit za šivanje usnja: nasmoliti dreto; šivati z dreto / čevljarska, sedlarska dreta ∙ ekspr. dreto vleči smrčati ♪
  6.      drétar  -ja m (ẹ̑) slabš. čevljar ♪
  7.      drgetánje  -a s (ȃ) glagolnik od drgetati: drgetanje ramen, ustnic / škripanje in drgetanje ladje ♪
  8.      drgetáti  -ám tudi -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) 1. močno se tresti, zlasti od vznemirjenja ali mraza: videl je, kako se stiska v plašč in drgeta; roke, ustnice drgetajo; živec na licu mu drgeta; drgetati od jeze, od mraza; ves drgeta / njen glas je od razburjenja malo drgetal; pren. letalo je drgetalo, pripravljeno na polet 2. ekspr. biti močno vznemirjen: vsa drgeta v strahu, da bi ga našli; brezoseb. čutil je, kako drgeta v njem / kar drgeta pred njim zelo se ga boji drgetáje: drgetaje so lezli iz mrzle vode drgetajóč -a -e: drgetajoč je omahnil na klop; drgetajoč starec; spregovoriti z drgetajočim glasom ♪
  9.      drgetàv  -áva -o prid. (ȁ á) ki drgeta: bil je bolan in ves drgetav / drgetav glas ♪
  10.      drgetávost  -i ž (á) značilnost, lastnost drgetavega: drgetavost glasu ♪
  11.      drhtáj  -a m (ȃ) knjiž. drhtljaj: spreletel ga je bolesten drhtaj ♪
  12.      drhtàv  -áva -o prid. (ȁ á) ki drhti: drhtava roka / drhtav glas / drhtava svetloba ♪
  13.      drhtávica  -e ž (ȃ) rahlo tresenje, zlasti od vznemirjenja: prijetna drhtavica; živčna drhtavica / od ugodja mu je šla drhtavica po telesu; drhtavica me spreletava, stresa / govoril je z drhtavico v glasu // redko živčna napetost, vznemirjenje: novica o aretacijah je povzročila čudno drhtavico v kraju ♪
  14.      drhtávost  -i ž (á) značilnost, lastnost drhtavega: drhtavost nog / drhtavost čustev ♪
  15.      drístavec  -vca m (í) bot. vodna trajnica z različno oblikovanimi listi in iz vode štrlečimi socvetji v klasih, Potamogeton: kodrasti dristavec; travasti dristavec ♪
  16.      drôbnokapitalístičen  -čna -o prid. (ó-í) nanašajoč se na drobne kapitaliste: drobnokapitalistična miselnost / drobnokapitalistična proizvodnja ♪
  17.      drobnôta  -e ž (ó) knjiž. lastnost, značilnost drobnega; drôbnost: očarala ga je s svojo drobnoto ♪
  18.      drúgoinstánčen  -čna -o prid. (ū-ȃ) nanašajoč se na drugo, višjo instanco: drugoinstančni državni organ ♦ jur. drugoinstančno sodišče sodišče druge stopnje ♪
  19.      drvótan  -a m (ọ̄) nar. prostor na dvorišču za sekanje, cepljenje drv: Škerget si je zvijal cigareto in se pogovarjal z otroki na drvotanu ob drvarnici (F. Godina) ♪
  20.      držávnokapitalístičen  -čna -o prid. (á-í) nanašajoč se na državni kapitalizem: državnokapitalistični sistem; državnokapitalistične tendence ♪
  21.      dualitéta  -e ž (ẹ̑) knjiž. dvojnost: njegovo delo predstavlja dualiteto znanstvene misli in umetniške ustvarjalne moči ♪
  22.      dubléta  -e ž (ẹ̑) vsaka od dveh ali več enakih stvari, dvojnica: knjižnica si je močno opomogla z izmenjavo dublet; zamenjava dublet med filatelisti // lingv. vsaka od dveh ali več pojavnih oblik besede: akcentska, pravopisna dubleta / pri izbiri med knjižnim in pogovornim izrazom se je odločil za pogovorno dubleto sinonim ◊ lov. napraviti dubleto izstreliti dva zaporedna strela, od katerih vsak zadene drugo žival ♪
  23.      duplicitéta  -e ž (ẹ̑) knjiž. dvojnost, podvojenost: dupliciteta mnenj; dupliciteta norm ♪
  24.      dvajseták  -a m (á) vrednost dvajsetih denarnih enot: še trije dvajsetaki mu manjkajo // bankovec ali kovanec v tej vrednosti: boter mu je stisnil v roko dvajsetak ♪
  25.      dvanajsták  -a m (á) 1. lov. dvanajsterak: ustrelil je krasnega dvanajstaka 2. nekdaj avstrijski novec za dvanajst krajcarjev: kovali so dvojake, trijake in dvanajstake 3. zgod. vsak od dvanajstih mestnih svetovalcev v fevdalni dobi: k posvetu se je zbralo le nekaj dvanajstakov ♪

   862 887 912 937 962 987 1.012 1.037 1.062 1.087  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA