Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ta (9.287-9.311)



  1.      drobljênje  -a s (é) glagolnik od drobiti: drobljenje žita; stroj za drobljenje kamenja / drobljenje kmečke posesti / drobljenje moči / drobljenje dekletca ob materi / veselo drobljenje ptičev / drobljenje divjega petelina
  2.      drobljív  -a -o prid. ( í) ki se (rad) drobi: drobljiv lapor; drobljiv sir; pečina je bila razpokana in drobljiva / pecivo iz drobljivega testa krhkega
  3.      drobnaríja  tudi drobnjaríja -e ž () 1. droben, navadno malo vreden predmet: sam si je znal narediti marsikako drobnarijo; vse drobnarije iz žepov je zložil na mizo; trgovec z drobnarijami / ekspr. objavil je že vrsto drobnarij krajših literarnih sestavkov // ed. več drobnarij, drobnarije: pospravi vso to drobnarijo; predali so bili polni različne drobnarije 2. kar je malo pomembno, nepomembno: takšne drobnarije naj te nikar ne vznemirjajo; pripovedovala jim je vse mogoče drobnarije; zaradi drobnarij pozabljajo na velike stvari; rad se je pogovarjal o vseh teh drobnarijah
  4.      drobnè  -éta m ( ẹ́) ekspr. droben, slaboten človek, zlasti otrok: včasih je bil tak drobne; le kaj bo naredil tisti drobne
  5.      drobnè  -éta s ( ẹ́) ekspr. droben, slaboten človek, zlasti otrok: vedno je bila tako drobne; ubogo drobne se je šibilo pod težkim bremenom
  6.      drobnéti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. ekspr. hoditi s kratkimi, hitrimi koraki; drobiti: gospodinja ves dan drobni po kuhinji; jagnje je drobnelo za ovco 2. ekspr. živahno se oglašati s kratkimi glasovi: slavec veselo drobni 3. redko postajati droben: grozdje bo slabo, jagode zaradi slabega vremena kar drobnijo drobnèč -éča -e: urno drobneč, se je točajka sukala med mizami
  7.      drobníca  tudi dróbnica -e ž (í; ọ̄) ovce in koze: čuvati, pasti drobnico; redijo govedo in drobnico; čreda drobnice; meketanje drobnice / psa sta zganjala razkropljeno drobnico
  8.      drobníčav  -a -o in drobničàv -áva -o prid. (í; á) redko drobnjakarski: drobničava natančnost
  9.      drobnína  -e ž () 1. star. več drobnarij, drobnarije: predali so polni različne drobnine 2. knjiž. kar je zdrobljeno: nekoč mogočna zgradba se je spremenila v sipasto drobnino
  10.      drobnínar  -ja m () star. trgovec z drobnim, cenenim blagom; branjevec, kramar: podeželski drobninar / uradniški drobninar drobnjakar
  11.      drobnjád  -i ž () 1. ekspr. majhni otroci; drobiž: vso pot nas je spremljala vaška drobnjad; lačna, jokajoča drobnjad // drobne, majhne živali: detelja je polna zajčje drobnjadi / petelin je stal ponosno sredi svoje drobnjadi 2. kar je drobno, majhno: jablane so rodile samo drobnjad; iz torbice se je usula raznovrstna drobnjad drobnarijagozd. do sedem centimetrov debel okrogel les
  12.      drobnják  -a m (á) začimbna rastlina s tankimi cevastimi listi: dati v juho sesekljan drobnjak; vonj po drobnjaku
  13.      drobnjákarski  -a -o prid. () 1. nanašajoč se na drobnjakarje ali drobnjakarstvo: drobnjakarska miselnost / drobnjakarski politik; drobnjakarska kritika / težko je delati s tem drobnjakarskim človekom pretirano natančnim 2. publ. ki obravnava stvari, vprašanja posamezno, ne povezano: drobnjakarski gospodarski prakticizem; drobnjakarsko reševanje stvari
  14.      drobnjáv  -i ž () knjiž. 1. več drobnarij, drobnarije: nikar ne jemlji na pot vse te drobnjavi; po moževi smrti je začela prodajati različno drobnjav; porcelanasta drobnjav 2. tudi mn. kar je malo pomembno, nepomembno; drobnarija: zapomnil si je marsikatero drobnjav 3. ekspr. majhni otroci; drobiž: drobnjav se je vrnila s sprehoda
  15.      drobnjàv  -áva -o prid. ( á) redko droben: takrat je bil še ves drobnjav / odšel je z drobnjavim korakom drobnjávo prisl.: stopicala je drobnjavo in nenavadno urno
  16.      drobnjáva  -e ž () knjiž. 1. droben, navadno malo vreden predmet; drobnarija: veliko drobnjav je že odnesla v zastavljalnico; brskati po kupu zavrženih drobnjav; gospodinjske drobnjave / ekspr. že takrat je objavljal svoje drobnjave krajše literarne sestavke // ed. več drobnarij, drobnarije: na trgu je nakupila razno drobnjavo; krošnjar je razstavil svojo drobnjavo 2. kar je malo pomembno, nepomembno: ni vredno zgubljati časa s tako drobnjavo; za vsako drobnjavo se razburja
  17.      drobnoglèd  -éda m ( ẹ́) optična priprava za opazovanje zelo majhnih, s prostim očesom nevidnih stvari; mikroskop: opazovati celice pod drobnogledom ∙ ekspr. vzeti problem pod drobnogled natančno in vsestransko ga proučiti
  18.      drobnolísten  -tna -o prid. () ki ima drobne, majhne liste: drobnolistna mirta
  19.      drobnopísje  -a s () knjiž. zelo podrobno, natančno opisovanje česa v literarnem delu: zgubljal se je v pretiranem drobnopisju vsakdanjega življenja; pozitivistično drobnopisje
  20.      drobnorísba  -e ž () knjiž. zelo podroben, natančen opis česa v literarnem delu: realistična povest s psihološko drobnorisbo; drobnorisba vaškega življenja
  21.      drobnovláknat  -a -o prid. () min. ki je iz drobnih vlaken: drobnovlaknata rudnina
  22.      drobnozŕnat  -a -o prid. () ki ima drobna zrna: drobnozrnata koruza / drobnozrnat pesek, smodnik ♦ fot. drobnozrnata emulzija; min. drobnozrnata rudnina
  23.      drobnožívka  -e ž () nav. mn., biol. s prostim očesom nevidna, navadno enocelična rastlina ali žival; mikroorganizem: preprečevati razvoj škodljivih drobnoživk; pomembnost drobnoživk pri vrenju mošta
  24.      droboléti  -ím nedov. (ẹ́ í) star. žvrgoleti, peti: nekje v bližini so droboleli slavci; škrjanci drobolijo
  25.      drobóvje  -a s (ọ̑) 1. organi v prsni in trebušni votlini: odstraniti drobovje iz ubite živali 2. ekspr. notranjost, sredina: iz drobovja ladje je prihajal zamolkel šum motorjev; v drobovju zemlje; pren. Vsa Evropa je v drobovju zatrepetala (M. Bor)

   9.162 9.187 9.212 9.237 9.262 9.287 9.312 9.337 9.362 9.387  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA