Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ta (912-936)


  1.      díptam  -a m (ȋ) bot. dišeča rastlina z rožnatimi cveti v stoječih grozdih, ki raste po sončnih pobočjih; jesenček ♪
  2.      disertácija  tudi dizertácija -e ž (á) znanstvena razprava za dosego doktorskega naslova: delati, napisati disertacijo; disertacija s področja dialektologije / doktorska disertacija ♦ šol. braniti disertacijo pred komisijo zagovarjati disertacijo ♪
  3.      disertacíjski  tudi dizertacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na disertacijo: disertacijska tema / disertacijsko delo ♪
  4.      diskéta  -e ž (ẹ̑) elektr. upogljiva, vrtljiva magnetna plošča, zaščitena s papirnato, plastično ovojnico, za shranjevanje informacij: vstaviti disketo v računalnik / dvostranska, enostranska disketa ♪
  5.      diskontinuitéta  -e ž (ẹ̑) knjiž. pretrganost, prekinjenost, nepovezanost: razvojna diskontinuiteta; diskontinuiteta dela; diskontinuiteta med posameznimi področji družbenega življenja ◊ geol. diskontinuiteta plast v zemeljski notranjosti, na kateri se potresni valovi odbijajo ali lomijo; Mohorovičićeva diskontinuiteta ki leži v povprečni globini 33 km in je obenem meja med zemeljsko skorjo in plaščem; meteor. diskontinuiteta večje spremembe temperature, pritiska, vlage na majhni razdalji ♪
  6.      diskriminánta  -e ž (ȃ) mat. izraz, od katerega je odvisno, ali sta korena kvadratne enačbe realna ali kompleksna: koren diskriminante ♪
  7.      diskutabílen  -lna -o prid. (ȋ) publ. o katerem bi bilo treba, bi se dalo diskutirati, nerazčiščen: nekatera vprašanja so še diskutabilna ♪
  8.      diskutánt  -a m (ā á) kdor diskutira: glavni referat so dopolnjevali številni diskutanti; izjave diskutantov / poznali so ga, da je dober diskutant ♪
  9.      diskutántka  -e ž (ā) ženska, ki diskutira: diskutanti in diskutantke / je spretna diskutantka ♪
  10.      disparitéta  -e ž (ẹ̑) knjiž. neusklajenost, nesorazmerje: dispariteta cen posameznih proizvodov; dispariteta v produkciji / socialna dispariteta razlike v socialnem položaju ♪
  11.      disputácija  -e ž (á) disput: filozofska disputacija / svoja dela je moral zagovarjati na javni disputaciji ♪
  12.      disputánt  -a m (ā á) v srednjem veku kdor disputira ♪
  13.      distálen  -lna -o prid. (ȃ) anat. bolj oddaljen od trupa: distalni del kosti ♪
  14.      distánca  -e ž (ȃ) 1. knjiž. dolžina najkrajše črte med dvema predmetoma ali točkama; razdalja, oddaljenost: distanca med objektoma je premajhna; povečati distanco // časovna dolžina, ki loči dva dogodka: distanca do teh doživetij je že precejšnja; časovna distanca 2. kritičen odnos do česa: nima potrebne distance, da bi lahko objektivno presojal sodobne umetniške stvaritve; dogodki so še tako blizu, da je težko dobiti pravo distanco; avtorjeva distanca do snovi ● zna varovati potrebno distanco do podrejenih ni z njimi preveč prijazen, domač; zavzeti distanco do česa izraziti odklonilno stališče do česa; pog. držati ljudi v distanci ne biti z njimi preveč prijazen, domač; gledati na kaj z distanco imeti odklonilno ali nezaupljivo stališče do česa ◊ geom. razdalja med projekcijskim središčem in projekcijsko ravnino (v perspektivi) ♪
  15.      distancíranje  -a s (ȋ) glagolnik od distancirati se: distanciranje vlade od pisanja posameznih listov / priprava za distanciranje valjev ♪
  16.      distancírati se  -am se dov. in nedov. (ȋ) publ. pokazati, izraziti odklonilno stališče do česa, nepovezanost s čim: precej udeležencev se je distanciralo od uvodnega govora; distancirati se od politike sile / z begom v preteklost se hoče distancirati od vsega distancírati teh. narediti razmik, razmakniti: distancirati konstrukcijske elemente ♪
  17.      distánčen  -čna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na distanco: distančno presojanje stvari ♦ ekon. distančna kupčija kupčija med dvema osebama na različnih krajih; geom. distančni obrazec obrazec za računanje razdalje med dvema točkama v koordinatnem sistemu ♪
  18.      distánčnik  -a m (ȃ) arhit. predmet, ki drži določen razmik med konstrukcijskima elementoma: distančniki med stropom in dekorativno ploščo ♪
  19.      divôta  -e ž (ó) zastar. čudovitost, lepota: to je prava divota; divote gora ♪
  20.      dizertacija  ipd. gl. disertacija ipd. ♪
  21.      dlétast  -a -o prid. (ẹ́) podoben dletu: žolna ima dolg dletast kljun; dletast sveder; dletasti zobje glodavcev ♪
  22.      dobróta  -e ž (ọ̑) 1. lastnost dobrega, dobrosrčnega človeka: čudi se njeni dobroti; storiti kaj iz dobrote; ne verjame v njegovo dobroto; materina, srčna dobrota / službo je dobil samo po njegovi dobroti 2. nav. mn. dejanje, storjeno komu v korist: nikoli ji ne bom mogel povrniti vseh dobrot; izkazovati, deliti dobrote; zahvaliti se komu za prejete dobrote; obsipati koga z dobrotami // star. korist, dobro: otroci se ne zavedajo, kakšna dobrota je zanje učenje / zastar. zemeljske dobrote užitki, prijetnosti 3. nav. mn. dobra jed ali pijača: nanesli so mu raznovrstnih dobrot; postregli so mu z vsemi dobrotami, ki so jih premogli; miza je bila polna najrazličnejših dobrot 4. zastar. dobra kakovost: vino ni posebne dobrote ● ekspr. sama dobrota ga je je zelo dober, dobrosrčen; z dobroto pri njem vse dosežeš če si z njim dober, naredi vse, kar želiš; preg. dobrota je sirota dobro dejanje navadno ni poplačano s hvaležnostjo ◊ jur. pravna dobrota oprostitev od pričevanja proti bližnjim sorodnikom ♪
  23.      dobrovíta  -e ž (ȋ) bot. grm z belimi ali rdečkastimi cveti v ploščatih kobulih, Viburnum lantana: grmi dobrovite; dekle je tanko kot šiba dobrovite ♪
  24.      docvétati  -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) približevati se koncu cvetenja: drevje docveta; pren. lepota ji docveta ♪
  25.      docvítati  -am nedov. (ȋ) približevati se koncu cvetenja: pred šolskim oknom je docvitala jablana ♪

   787 812 837 862 887 912 937 962 987 1.012  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA