Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ta (8.987-9.011)



  1.      donések  -ska m (ẹ̑) 1. s čimer kdo k čemu prispeva, zlasti v znanosti, umetnosti: študija je tehten donesek k razumevanju pisateljevega dela; članek je zanimiv donesek za zgodovino slovenske kulture; Prešernov donesek v slovensko poezijo 2. zastar. denarna vsota ali kakšna stvar, ki se za kaj da, prispeva; prispevek: plačevati mesečni donesek; prostovoljni doneski
  2.      donêsti  -nêsem dov., donésel donêsla (é) 1. redko nehati nesti: nimamo več jajc, ker so kokoši donesle 2. zastar. donositi: če je krava bolna, ne bo donesla 3. zastar. prinesti: dekla mu je donesla vina / donesel mu je pozdrave / kupčija mu je donesla dobiček donesèn tudi donešèn -êna -o: ta rastlina ni domača, ampak je k nam donesena
  3.      donéti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. dajati polne, nizke glasove: orgle, zvonovi donijo; zamolklo doneti / glas mu je votlo donel 2. doneč se širiti: preko polj doni vesela pesem; glas roga je donel s hriba v hrib / po hodniku so doneli trdi koraki 3. ekspr. biti zaznaven, slišen: iz njenega glasu je donel upor; iz besed je donelo sovraštvo / njen smeh je še vedno donel / njegove besede so ji neprestano donele na uho donèč -éča -e 1. deležnik od doneti: doneč zvon; zapel je s prijetno donečim glasom; srebrno doneč smeh 2. ekspr. vznesen, a vsebinsko prazen: visoko doneče besede, fraze
  4.      donhuán  tudi donjuán -a [-ha-] m () ekspr. moški, ki išče vedno novih ljubezenskih dogodivščin: izkušen, znan donhuan; kdo bi si mislil, da je tak donhuan
  5.      dónja  in dóña -e [-nja] ž (ọ̑) navadno pristavek k ženskemu imenu, v španskem okolju gospa: donja Emilija
  6.      donkihótski  -a -o prid. (ọ̑) ekspr. tak kot pri don Kihotu: v njegovem delu je precej donkihotskega idealizma / njegova donkihotska postava visoka, suha
  7.      donòs  -ôsa m ( ó) ekon. 1. pridelek na določenem zemljišču v določenem razdobju: z razvojem agrotehnike so se povečali donosi v našem kmetijstvu; doseči večji donos; gozdni donos; donos koruze, pšenice / povprečni hektarski donos na leto 2. nav. ed. uspeh kake pridobitne dejavnosti v določenem razdobju, izražen v denarju; dohodek: donos gospodarske organizacije se je povečal; davek od donosa / čisti, kosmati donos ◊ čeb. letni donos medu količina medu, ki jo dobi čebelar od čebelje družine v enem letu; fin. katastrski donos z zemljiškim katastrom določen povprečni donos zemljiške parcele
  8.      donôsen  -sna -o prid., donôsnejši (ó ō) 1. ki prinaša dobiček, korist: njegovo podjetje je zelo donosno / izbral si je zelo donosen poklic; imeti donosno službo 2. ekon. ki daje visok donos: donosne vrste žita
  9.      donôsnost  -i ž (ó) lastnost, značilnost donosnega: donosnost kmetijstva; donosnost podjetja / z intenzivnim obdelovanjem se je povečala donosnost zemljišča; donosnost čebelarstva, živinoreje ♦ ekon. donosnost kapitala razmerje med kapitalom in njegovim donosom
  10.      dopadajênje  -a s (é) zastar. zadovoljstvo, ponos: gledal ga je z vidnim dopadajenjem ∙ zastar. imeti dopadajenje nad kom biti zadovoljen, vesel, da je tak
  11.      dopádati  -am tudi dopádati se -am se nedov.) zastar., z dajalnikom biti všeč, ugajati: pri vas mi dopada; igra mu je dopadala
  12.      dopadênje  -a s (é) star. zadovoljstvo, ponos: mati je z dopadenjem gledala na svojega sina; očitno dopadenje / občinstvo ga je sprejelo z dopadenjem z navdušenjem, odobravanjemstar. imeti dopadenje nad kom biti zadovoljen, vesel, da je tak
  13.      dopadljív  -a -o prid. ( í) star. 1. ki izraža zadovoljstvo, ponos: gledal je nanjo z dopadljivim pogledom 2. ki ugaja: povest je primer na vse strani dopadljive literature dopadljívo prisl.: dopadljivo je opazovala hčer
  14.      dopadljívost  -i ž (í) star. značilnost tega, kar ugaja: likovna dopadljivost dela / opazovali so ju z dopadljivostjo z zadovoljstvom, s ponosom
  15.      dopásti se  -pádem se nedov. in dov., stil. dopàl se dopála se (á ā) pog., z dajalnikom biti všeč, ugajati: njena odločnost in natančnost se mi je zelo dopadla; dopadel se ji je na prvi pogled; sam sebi se dopade; zastar. fant mi ni dopadel, ker je kadil
  16.      dopeljáti  -péljem tudi -ám dov., dopêlji dopeljíte; dopêljal (á ẹ̄, ) 1. dodatno, zraven pripeljati: če bo peska zmanjkalo, ga še dopeljite 2. zastar. pripeljati: dopeljali so nove zvonove; domov se je dopeljal s poštnim vozom
  17.      dopéti  -pôjem dov., dopój dopójte, tudi dopôj dopôjte; dopél (ẹ́ ó) končati petje: petelin je dopel; dopeti melodijo dopét -a -o: dopeta pesem
  18.      dopétnica  in dopêtnica -e ž (ẹ̑; ) redko, rabi se samostojno ali kot prilastek dopetača, dopetnik: srajca dopetnica
  19.      dopís  -a m () 1. krajše uradno ali poslovno pismeno sporočilo: napisati, prejeti, sestaviti dopis; dopise je treba takoj rešiti; dopis s sodišča ♦ adm. spremni dopis 2. poročilo, prispevek, navadno za časopis: uredništvo je prejelo precej dopisov; dopis našega stalnega sodelavca iz Moskve
  20.      dopísništvo  -a s () 1. dejavnost dopisnikov: razviti dopisništvo; list ima dobro organizirano dopisništvo / preživlja se z dopisništvom // dopisniški urad: dopisništvo Tanjuga v Pragi 2. redko dopisovanje, korespondenca: poslovno dopisništvo
  21.      dopisoválec  -lca [c] m () 1. redko kdor poklicno opravlja dopisovanje; korespondent: dopisovalec v podjetju 2. star. dopisnik: bil je dopisovalec tujih listov / tako mi svetujejo moji dopisovalci
  22.      dopisováti  -újem nedov.) 1. pošiljati poročila, prispevke, navadno v časopis: dopisuje v lokalni časopis // pošiljati pismena poročila: glavnemu odboru je dopisoval v slovenščini 2. dodatno, zraven pisati: dopisovati podatke dopisováti si vzdrževati medsebojne pismene stike: prijatelja sta in si dopisujeta; redno si dopisujejo dopisujóč -a -e: zastar. dopisujoči član akademije znanosti in umetnosti dopisni
  23.      doplésati  in doplesáti -pléšem dov. (ẹ́ á ẹ́) 1. končati plesanje: ko je doplesala, so ji vsi ploskali; doplesati ples; komaj je doplesala do konca 2. s plesanjem priti kam: doplesala sta do mize; pren. daleč smo doplesali
  24.      dopočéti  -čnèm nedov., dopočél; nam. dopočét in dopočèt (ẹ́ ) nar., ekspr. delati, početi: fant ko dopočne, da ga ne morem prenašati; strašno, kakšno so dopočeli vso noč
  25.      dopolnílen  -lna -o [n] prid. () ki kaj dopolni, dopolnjuje: dopolnilno gnojenje z umetnimi gnojili; dopolnilno krmljenje čebel / sprejeli so nekaj dopolnilnih predlogov k osnutku statuta; dopolnilni predpisi; dopolnilna sredstva za financiranje družbenih služb / učencem je bila potrebna dopolnilna razlaga; dopolnilno vprašanje pri zaslišanju / dopolnilna dejavnost podjetja dejavnost, ki jo podjetje opravlja poleg osnovne; dopolnilno izobraževanje ◊ agr. dopolnilni posevek posevek, s katerim se izkoristi obdelovalna površina v času med glavnimi posevki; fiz. dopolnilni barvi barvi, ki pomešani med seboj dasta belo barvo; geom. dopolnilna piramida piramida, ki dopolnjuje prisekano piramido do popolne piramide; šol. dopolnilni izpit izpit, ki ga opravlja učenec ob prestopu na drugo šolo iz predmeta, ki ga ni bilo v programu njegove šole

   8.862 8.887 8.912 8.937 8.962 8.987 9.012 9.037 9.062 9.087  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA