Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ta (7.737-7.761)



  1.      človéštvo  -a s (ẹ̑) 1. vsi ljudje na svetu: delati v korist domovine in človeštva; njegovo ime je zapisano v zgodovini človeštva; odgovornost pred človeštvom in zgodovino 2. zastar. človečnost: človeštvo, prijateljstvo, zvestoba
  2.      čmár  -a m () zastar. debelo črevo
  3.      čmeríka  tudi čemeríka -e [druga oblika čǝm in čem] ž (í) 1. ekspr. čemeren človek: ne bodi no taka čmerika! ne maram čmerik / kot nagovor kaj sitnariš, čmerika kisla 2. slabš. zelo kislo vino: drži se, kot bi pil samo čmeriko ◊ bot. visoka strupena rastlina vlažnih gorskih travnikov, Veratrum album
  4.      čmeríkav  tudi čemeríkav -a -o [druga oblika čǝm in čem] prid. (í) ekspr. čemeren: čmerikav in odljuden človek; ima čmerikavo ženo / starka s čmerikavim obrazom / že ves dan je čmerikave volje; čmerikavo vreme
  5.      čóba  -e ž (ọ́) nav. mn., nar. vzhodno velika živalska ustnica; šoba: konj je grabil travo s slinastimi čobami // ustnice, usta: Taki imajo še materino mleko na čobah. Kaj ti vedo, kaj je zemlja (F. Godina)
  6.      čóbast  -a -o prid. (ọ́) nar. vzhodno ki ima debele ali naprej štrleče ustnice; šobast: čobasta ženska
  7.      čobódra  -e ž (ọ̑) slabš. 1. gosta, tekoča zmes: iz kotla je tekla črna, gnojnici podobna čobodra; mlečna čobodra; pren. jezikovna čobodra 2. slaba pijača: v tej gostilni točijo samo čobodro // slaba jed, navadno redka: glasno je srebal čobodro iz sklede; vse leto boš otepal neslano čobodro 3. vodén, shojen sneg; plundra: gaziti po čobodri 4. ekspr. neprijeten, zapleten položaj: zaradi očeta bom pomagal fantu iz te čobodre; sebi je pomagal, nas je pa pustil v tej čobodri
  8.      čobodráti  -ám nedov.) ekspr., redko 1. čofotati: nekje za ovinkom čobodrajo race v vodi / otroci čobodrajo po mlaki 2. hitro in nerazločno govoriti; žlobudrati: čobodra po turško
  9.      čofodráti  -ám nedov.) ekspr. čofotati: gosi čofodrajo po vodi / po cele dneve so otroci čofodrali po ribniku
  10.      čofòt  -ôta m ( ó) čofotanje: čofot ladijskega vijaka
  11.      čohálo  -a s (á) krtači podobna kovinska priprava za čiščenje živine: odrgniti blato s čohalom; konjsko čohalo
  12.      čoháti  -ám in čóhati -am nedov.; ọ̑) 1. drgniti, praskati po koži, zlasti žival: čohati kravo, psa za ušesi; svinja se čoha ob pregrado / nizko: ne čohaj se kar naprej! čohati se pod pazduho ∙ nizko ne čohaj se, kjer te ne srbi ne vmešavaj se v stvari, ki se te ne tičejo 2. s čohalom čistiti: neprestano krtači in čoha svoje konje
  13.      čòk  čôka m ( ó) 1. nerazsekan večji kos debla; panj: na ognjišču so noč in dan goreli smolnati čoki; tramovi za sode ležijo na čokih; zaspal je ko čok trdno / stal je za čokom in sekal meso; sekati drva na čoku na tnalu // nar. primorsko po podiranju drevja preostali del debla; štor: ruvati čoke 2. velik kos kakega materiala: odlomil je čok premoga; visoko štrleči granitni čoki / na pultu so bili razvrščeni čoki sladkorja 3. ekspr. čokat ali neroden človek: je še trden čok, čeprav je dosti pretrpel; slabš. ne zna postreči, je tak čok ◊ arhit. čok lesena kocka za tlakovanje; geogr. gorski čok osamljena gora ali gorska skupina, nastala ob prelomih; petr. čok manjša gmota globočnine; šport. čok orodje z ročajem in drsno ploskvijo za metanje pri kegljanju na ledu
  14.      čokàt  -áta -o prid. ( ā) majhen, a krepko razvit: čokat, plečat mož / je čokate postave
  15.      čokátec  -tca m () ekspr. čokat človek: spredaj je stal čokatec v sivi jopici
  16.      čokáti  -ám nedov.) nar. skakljati in hkrati kljuvati: pač pa se dobro spominjam, da so po bukvah napravljali velik nemir sivkastomodri brglezi, ki so čokali po deblih gori in doli (I. Tavčar)
  17.      čokátost  -i ž (á) lastnost čokatega: čokatost njegove postave / čokatost stebra
  18.      čokljàt  -áta -o prid. ( ā) zastar. čokat: majhen in čokljat
  19.      čokoláda  -e ž () živilski izdelek iz kakava in dodatkov, navadno v obliki ploščice: jesti čokolado; čokolada v prahu; tablica čokolade / lešnikova, mlečna čokolada; jedilna čokolada za kuhanje // pijača iz tega izdelka: piti, skuhati čokolado
  20.      čokoláden  -dna -o prid. () ki je iz čokolade: škatla čokoladnih bonbonov / čokoladni puding; čokoladna krema, torta // po barvi podoben čokoladi: ožgani čokoladni obrazi / čokoladna barva čokoládno prisl.: čokoladno rjava obleka
  21.      čólja  -e ž (ọ̄) nar. zahodno panj, čok: v peči sta tleli dve debeli čolji
  22.      čóln  -a [n] m (ọ̑) manjše odprto vodno vozilo: odriniti čoln od brega; spustiti čoln v vodo; prepeljati se v čolnu čez reko; voziti se s čolnom; dirkalni, ladijski, rešilni, ribiški čoln; motorni čoln; čoln na vesla ◊ šport. tekmovalni čoln; tisk. čoln kovinski okvir za postavljene stolpce; voj. desantni čoln čoln, prirejen za hitro izkrcavanje; torpedni čoln
  23.      čolníčast  -a -o [n] prid. (í) podoben čolničku: čolničasti čevlji; čolničasti cvetni listi ♦ arheol. čolničasta fibula
  24.      čolníček  -čka [n] m () 1. manjšalnica od čoln(ič): privezati čolniček; lahek čolniček 2. manjša priprava pri šivalnem stroju za vnašanje spodnje niti skozi zanko zgornje niti: stroj z okroglim čolničkom ♦ tekst. priprava na statvah za vnašanje votka med osnovne niti 3. čolničasta skodelica za omako: čolniček dišeče omake
  25.      čolníčkast  -a -o [n] prid. () podoben čolničku: čolničkasta solnica

   7.612 7.637 7.662 7.687 7.712 7.737 7.762 7.787 7.812 7.837  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA