Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ta (7.237-7.261)



  1.      cévka  -e ž (ẹ̑) manjša, tanjša cev: ozka cevka; gumijasta, steklena cevka ◊ tekst. (tekstilna) cevka votel valj ali stožec, na katerega se navija preja
  2.      cevkáča  -e ž (á) nav. mn., zool. morski ožigalkarji, ki jih sestavljajo različni polipi in meduze, Siphonophora
  3.      cévkar  -ja m (ẹ̑) nav. mn., zool. mnogočlenarji z apnenčasto ali usnjato cevko, Sedentaria
  4.      cevkáš  -a m (á) nav. mn., zool. morski ožigalkarji, ki jih sestavljajo različni polipi in meduze, Siphonophora
  5.      cevovòd  -óda m ( ọ́) naprava iz več med seboj povezanih cevi in drugih delov za prevajanje tekočin, plinov: napeljati, zapreti cevovod; kontinentalni cevovod; plinski cevovod; gradnja cevovoda ♦ teh. tlačni cevovod v katerem je notranji tlak večji od zunanjega
  6.      cézarski  -a -o (ẹ̑) pridevnik od cezar: njegova cezarska volja je hotela tako
  7.      cezúra  -e ž () 1. lit. odmor v verzu sredi stopice, zareza: cezura v heksametru; moška ali krepka cezura za poudarjenim zlogom; ženska ali šibka cezura za nepoudarjenim zlogom; pren. ta pojav predstavlja v razvoju globoko cezuro 2. muz. kratka pavza ali vdih med izvajanjem skladbe
  8.      cha-cha-chá  tudi čačačá tudi cha-chá [čača(ča)] m neskl. () ples v štiričetrtinskem taktu, po izvoru iz Južne Amerike: nauči me cha-cha-cha // skladba za ta ples: jazz je zaigral cha-cha-cha; petnajst minut za ljubitelje cha-cha-cha
  9.      chárleston  in čárlston -a [čarls-] m () hiter ples v dvodobnem taktu, po izvoru iz Severne Amerike: plesati charleston // skladba za ta ples: igrati charleston
  10.      chartíst  tudi čartíst -a [čar-] m () zgod. pristaš chartizma: angleški chartisti
  11.      chiánti  tudi kjánti -ja [kja-] m () trpko italijansko rdeče vino: s seboj je imel dve steklenici chiantija
  12.      ciacóna  in ciaccóna -e [čako-] ž (ọ̑) muz. instrumentalna skladba v obliki variacij na ponavljajočo se basovsko temo
  13.      cianíd  -a m () kem. sol cianovodikove kisline: raztopini dodamo razne cianide; kalijev cianid zelo strupena brezbarvna kristalna snov; vodikov cianid cianovodik
  14.      cianizírati  -am nedov. in dov. () 1. agr. razkuževati s cianovodikom: cianizirati sadike 2. metal. utrjevati površino jekla s cianom
  15.      ciánov  -a -o prid. () nanašajoč se na cian: cianova kislina; cianov vodik cianovodik / na železniški postaji je tudi cianova celica prostor za razkuževanje sadja s cianom
  16.      cibórij  -a m (ọ́) rel. kelih s pokrovom za posvečene hostije: zlati ciborij ◊ um. streha nad oltarji, nad kipi; baldahin
  17.      cícast  -a -o prid. () 1. ki je iz cica: cicasta ruta; cicasto krilo 2. nar. lep, čeden: Včasih je veljala za cicasto dekle, ali od težkega dela, nerednega življenja in alkohola je naglo ostarela (Prežihov)
  18.      cícero  -a m () tisk. osnovna merska enota v tiskarstvu, okrog 4,5 mm: širina stolpca je dvanajst cicerov // črka te velikosti: staviti v ciceru; neskl. pril.: cicero črka
  19.      ciceróne  -a [čiče-] m (ọ̑) zlasti v italijanskem okolju kdor vodi turiste po tujih krajih in jim razkazuje znamenitosti, vodnik: cicerone razlaga zanimivosti Rima; biti komu za cicerona
  20.      cicerónski  -a -o prid. (ọ̑) tak kot pri Ciceronu: ciceronski stil
  21.      cicerónski  -a -o [čiče-] prid. (ọ̑) nanašajoč se na cicerone: ciceronska vodstva po muzejskih razstavah / ciceronska gostobesednost
  22.      cíf  -a m () zastar. ficek, božjak: Kratkorepnik ni imel nobenega cifa svojega, jaz pa tudi nobene dote (R. Murnik)
  23.      cífrast  -a -o prid. () star. okrašen, olepšan: cifrasti robci / imela je zelo cifrasto ime nenaravno, izumetničeno cífrasto prisl.: cifrasto govoriti
  24.      cífrati  -am nedov. () star. krasiti, lepšati: cifrati rob pri prtu / ženske se rade cifrajo lepšajo, lepotičijo
  25.      cigàn  -ána m ( á) 1. pripadnik iz Indije priseljenega ljudstva, navadno brez stalnega bivališča: pravili so, da cigani kradejo otroke; ogrski cigani; tolpa ciganov; črn kot cigan; laže kot cigan ∙ ekspr. je tak cigan slabo oblečen; ekspr. pri nas je kot pri ciganih vse je v neredu; smeje se kot cigan belemu kruhu široko, na vsa usta 2. slabš. zvit, lahkomiseln ali malopriden človek: to ti je pravi cigan; še hujši cigan je, kot si ti; potepa se, cigan / kot psovka cigan ciganski

   7.112 7.137 7.162 7.187 7.212 7.237 7.262 7.287 7.312 7.337  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA