Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ta (687-711)



  1.      bun  -a m () plin, ki se uporablja za kuhanje in segrevanje: kuhati na butan; segrevati z butanom; kuhalnik na butan; jeklenka za butan ♦ kem. nasičen ogljikovodik, katerega molekula vsebuje štiri atome ogljika; neskl. pril.: butan plin
  2.      tanje  -a s (ū) glagolnik od butati: butanje in sopihanje parnih kladiv; butanje valov; butanje na vrata / butanje topov
  3.      bunka  -e ž () redko jeklenka za butan
  4.      butanól  -a m (ọ̑) kem. alifatski alkohol s štirimi atomi ogljika
  5.      bunov  -a -o () pridevnik od butan: butanov plamen
  6.      bunski  -a -o prid. () nanašajoč se na butan: butanski kuhalnik; butanska razsvetljava / butanska jeklenka
  7.      tara  -e ž (ú) 1. več kratko nasekanih in povezanih vej za kurjavo: delati butare; kuriti z butarami; skladovnica butar // več skupaj povezanih istovrstnih predmetov: zvezati v butaro; butara prekel, dračja / zastar. butara usnja sveženj; pren. težka butara let 2. v krščanskem okolju snop šibja in zelenja za cvetno nedeljo: nesti butaro v cerkev 3. slabš. nerodna, okorna ženska: ni je maral, ker je bila taka butara; kmečka butara
  8.      tarica  -e ž (ú) manjšalnica od butara: povezati suhljad v butarico / butarica zobotrebcev / spletati butarico za cvetno nedeljo
  9.      tarnik  -a m (ú) nar. vrvica ali uvita šiba za povezovanje butar: povezati butaro z butarnikom
  10.      tast  -a -o prid. (ú) slabš. omejen, neumen, nespameten: fant je čisto butast; ne bodi butast; delati se butastega; butec butasti / ima tako butast obraz
  11.      tati  -am nedov.) 1. s silo se zadevati ob kaj: valovi butajo ob skale; vpila je in butala z glavo ob zid; veter buta v okna // ekspr. močno udarjati: butati po vratih 2. ekspr. dajati močne, zamolkle glasove: topovi butajo; brezoseb.: slišali smo, kako je na fronti butalo; v fužini noč in dan sopiha in buta 3. preh., pog. suvati, dregati: kaj me pa butaš ● ekspr. srce buta močno bije; brezoseb., ekspr. v glavi mi buta čutim topo, ritmično se ponavljajočo bolečino; pog. ne butaj z vrati ne loputaj butajóč -a -e: butajoči valovi; butajoča bolečina v glavi tan -a -o nar. vzhodno, v zvezi s koča narejen iz zbite ilovice: stanovati v butani koči
  12.      cafúta  -e ž (ú) slabš., redko vlačuga, prostitutka: nič ne verjamem tej cafuti; imajo jo za cafuto / kot psovka boš tiho, cafuta
  13.      canbile  [ka-] prisl. () muz., označba za izraz izvajanja spevno: igrati cantabile
  14.      carnje  -a s () glagolnik od cartati: to cartanje je že preneumno
  15.      carti  -ám nedov.) pog. pretirano negovati, razvajati: preveč cartajo otroke
  16.      céhta  -e ž (ẹ̑) 1. star. slamnjača: ležati na cehti 2. ekspr., redko debela, močna ženska: takole dekle, taka cehta, pa lenari
  17.      ceketi  -ám in -éčem nedov., ẹ́) oglašati se z glasom ck: srake ceketajo // slabš. mnogo, hrupno govoriti: sosede so ceketale ves dan
  18.      celésta  tudi čelésta -e [če-] ž (ẹ̑) muz. klavirju podobno glasbilo z jeklenimi ploščicami namesto strun: koncert za flavto, godala, harfo in celesto
  19.      celôta  -e ž (ó) 1. kar je zaključeno in sestavljeno iz dopolnjujočih se elementov: omenjene zgradbe tvorijo celoto; gradivo je avtor povezal v harmonično celoto; njegovo delo je zaokrožena celota / podrediti novo že obstoječim urbanističnim celotam; to je v interesu naroda kot celote / ljudstvo tvori enakopravno celoto skupnost // neokrnjen, poln obseg česa: deliti celoto na dele // z rodilnikom vsi posamezni deli, elementi skupaj: celota likovnih elementov; celota vseh problemov / posameznosti razume, celota pa mu je ostala nejasna 2. v prislovni rabi, v zvezi v celoti izraža polnost, ne samo delnost česa: program je v celoti izpolnjen; razprave ni bilo mogoče v celoti ponatisniti / v celoti ga je polomil // izraža omejevanje na glavno, ne glede na posameznosti, podrobnosti: knjiga je v celoti sprejemljiva, le nekatere stvari so sporne; stanje se je, vzeto v celoti, nekoliko popravilo // izraža izčrpnost navedene količine: knjižnica ima v celoti milijon knjig
  20.      cemencija  -e ž (á) metal. 1. utrjevanje površine jekla z ogljikom pri visoki temperaturi: cementacija batnih svornikov 2. pridobivanje kovin iz raztopine njihovih soli z manj žlahtnimi kovinamipetr. izločanje veziva okrog zrn ali drobcev kamnine
  21.      cementacíjski  -a -o () pridevnik od cementacija: cementacijsko jeklo, sredstvo
  22.      cemenr  in cemêntar -ja m (á; ) delavec v proizvodnji cementa: silikoza je pogostna pri cementarjih // delavec, ki cementira
  23.      cemenrna  -e ž () tovarna cementa: cementarna v Trbovljah; dim iz cementarn; delavec v cementarni
  24.      centaver  gl. kentaver
  25.      cenvo  -a [ce- in se-] m () južnoameriški in srednjeameriški kovanec z vrednostjo ene stotine peza: izdal je zadnji centavo

   562 587 612 637 662 687 712 737 762 787  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA