Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ta (687-711) 
- bután -a m (ȃ) plin, ki se uporablja za kuhanje in segrevanje: kuhati na butan; segrevati z butanom; kuhalnik na butan; jeklenka za butan ♦ kem. nasičen ogljikovodik, katerega molekula vsebuje štiri atome ogljika; neskl. pril.: butan plin ♪
- bútanje -a s (ū) glagolnik od butati: butanje in sopihanje parnih kladiv; butanje valov; butanje na vrata / butanje topov ♪
- butánka -e ž (ȃ) redko jeklenka za butan ♪
- butanól -a m (ọ̑) kem. alifatski alkohol s štirimi atomi ogljika ♪
- butánov -a -o (ȃ) pridevnik od butan: butanov plamen ♪
- butánski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na butan: butanski kuhalnik; butanska razsvetljava / butanska jeklenka ♪
- bútara -e ž (ú) 1. več kratko nasekanih in povezanih vej za kurjavo: delati butare; kuriti z butarami; skladovnica butar // več skupaj povezanih istovrstnih predmetov: zvezati v butaro; butara prekel, dračja / zastar. butara usnja sveženj; pren. težka butara let 2. v krščanskem okolju snop šibja in zelenja za cvetno nedeljo: nesti butaro v cerkev 3. slabš. nerodna, okorna ženska: ni je maral, ker je bila taka butara; kmečka butara ♪
- bútarica -e ž (ú) manjšalnica od butara: povezati suhljad v butarico / butarica zobotrebcev / spletati butarico za cvetno nedeljo ♪
- bútarnik -a m (ú) nar. vrvica ali uvita šiba za povezovanje butar: povezati butaro z butarnikom ♪
- bútast -a -o prid. (ú) slabš. omejen, neumen, nespameten: fant je čisto butast; ne bodi butast; delati se butastega; butec butasti / ima tako butast obraz ♪
- bútati -am nedov. (ū ȗ) 1. s silo se zadevati ob kaj: valovi butajo ob skale; vpila je in butala z glavo ob zid; veter buta v okna // ekspr. močno udarjati: butati po vratih 2. ekspr. dajati močne, zamolkle glasove: topovi butajo; brezoseb.: slišali smo, kako je na fronti butalo; v fužini noč in dan sopiha in buta 3. preh., pog. suvati, dregati: kaj me pa butaš ● ekspr. srce buta močno bije; brezoseb., ekspr. v glavi mi buta čutim topo, ritmično se ponavljajočo bolečino; pog. ne butaj z vrati ne loputaj butajóč -a -e: butajoči valovi;
butajoča bolečina v glavi bútan -a -o nar. vzhodno, v zvezi s koča narejen iz zbite ilovice: stanovati v butani koči ♪
- cafúta -e ž (ú) slabš., redko vlačuga, prostitutka: nič ne verjamem tej cafuti; imajo jo za cafuto / kot psovka boš tiho, cafuta ♪
- cantábile [ka-] prisl. (ȃ) muz., označba za izraz izvajanja spevno: igrati cantabile ♪
- cartánje -a s (ȃ) glagolnik od cartati: to cartanje je že preneumno ♪
- cartáti -ám nedov. (á ȃ) pog. pretirano negovati, razvajati: preveč cartajo otroke ♪
- céhta -e ž (ẹ̑) 1. star. slamnjača: ležati na cehti 2. ekspr., redko debela, močna ženska: takole dekle, taka cehta, pa lenari ♪
- ceketáti -ám in -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) oglašati se z glasom ck: srake ceketajo // slabš. mnogo, hrupno govoriti: sosede so ceketale ves dan ♪
- celésta tudi čelésta -e [če-] ž (ẹ̑) muz. klavirju podobno glasbilo z jeklenimi ploščicami namesto strun: koncert za flavto, godala, harfo in celesto ♪
- celôta -e ž (ó) 1. kar je zaključeno in sestavljeno iz dopolnjujočih se elementov: omenjene zgradbe tvorijo celoto; gradivo je avtor povezal v harmonično celoto; njegovo delo je zaokrožena celota / podrediti novo že obstoječim urbanističnim celotam; to je v interesu naroda kot celote / ljudstvo tvori enakopravno celoto skupnost // neokrnjen, poln obseg česa: deliti celoto na dele // z rodilnikom vsi posamezni deli, elementi skupaj: celota likovnih elementov; celota vseh problemov / posameznosti razume, celota pa mu je ostala nejasna 2. v prislovni rabi, v zvezi v celoti izraža polnost, ne samo delnost česa: program je v celoti izpolnjen; razprave ni bilo mogoče v celoti ponatisniti / v celoti ga je polomil //
izraža omejevanje na glavno, ne glede na posameznosti, podrobnosti: knjiga je v celoti sprejemljiva, le nekatere stvari so sporne; stanje se je, vzeto v celoti, nekoliko popravilo // izraža izčrpnost navedene količine: knjižnica ima v celoti milijon knjig ♪
- cementácija -e ž (á) metal. 1. utrjevanje površine jekla z ogljikom pri visoki temperaturi: cementacija batnih svornikov 2. pridobivanje kovin iz raztopine njihovih soli z manj žlahtnimi kovinami ◊ petr. izločanje veziva okrog zrn ali drobcev kamnine ♪
- cementacíjski -a -o (ȋ) pridevnik od cementacija: cementacijsko jeklo, sredstvo ♪
- cementár in cemêntar -ja m (á; ȇ) delavec v proizvodnji cementa: silikoza je pogostna pri cementarjih // delavec, ki cementira ♪
- cementárna -e ž (ȃ) tovarna cementa: cementarna v Trbovljah; dim iz cementarn; delavec v cementarni ♪
- centaver gl. kentaver ♪
- centávo -a [ce- in se-] m (ȃ) južnoameriški in srednjeameriški kovanec z vrednostjo ene stotine peza: izdal je zadnji centavo ♪
562 587 612 637 662 687 712 737 762 787