Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ta (6.712-6.736) 
- brezcíljen -jna -o prid. (ȋ) ki je brez cilja, namena: brezciljno pohajkovanje, tavanje / neurejeno in brezciljno delo; brezciljno življenje brezcíljno prisl.: oči so mi blodile brezciljno ♪
- brezcíljnost -i ž (ȋ) stanje brez cilja, namena: brezciljnost in negotovost ga utruja; zabresti v brezciljnost in pesimizem / razdvojenost in brezciljnost modernega človeka; misel o brezciljnosti vseh človeških teženj; brezciljnost življenja ♪
- brezcvéten -tna -o prid. (ẹ̑) redko ki je brez cveta, cvetja: brezcvetne in brezlistne veje ♦ nav. mn., bot. brezcvetna rastlina rastlina, ki nima cvetov in se razmnožuje s trosi ♪
- brezčásen -sna -o prid. (á) neodvisen od časa: brezčasna lepota, resnica; brezčasno obravnavanje konkretnega predmeta / brezčasno in hirajoče življenje; sam.: v romanu je nekaj neminljivega, občečloveškega, brezčasnega ♪
- brezčútje -a s (ȗ) knjiž. stanje brezčutnega človeka: zdramiti se iz brezčutja / brezčutje omrtvičenega dela telesa ♪
- brezdélica -e ž (ẹ̑) 1. knjiž. brezdelje: življenje mu poteka v brezdelici; duševna brezdelica; dnevi brezdelice 2. star. brezdelnež: ti si lena brezdelica ♪
- brezdélje -a s (ẹ̑) stanje brez dela: brezdelje ga je ubijalo / vdajati se brezdelju ♪
- brezdélnik -a m (ẹ̑) zastar. brezdelnež: brezdelnik in tat / zabave za bogatine in brezdelnike ♪
- brezdomovínec -nca m (ȋ) človek brez domovine, državljanstva: povsod je bil tujec, brezdomovinec; postal je brezdomovinec // knjiž. kdor ne ljubi domovine: očitali so mu, da je brezdomovinec ♪
- brezdomovínstvo -a s (ȋ) stanje človeka brez domovine: životari v večnem brezdomovinstvu / brezdomovinstvo umetnika / pisatelju so očitali brezdomovinstvo brezbrižnost do domovine ♪
- brezdómski -a -o prid. (ọ̑) ki je brez doma: brezdomska sirota / brezdomsko življenje ♪
- brezdómstvo -a s (ọ̑) stanje človeka brez doma: revščina in brezdomstvo; na vsakem koraku je čutil osamljenost in brezdomstvo ♪
- brezdržáven -vna -o prid. (á) polit. ki ni urejen v obliki države: brezdržavna družba / brezdržavno stanje ♪
- brezdržávnost -i ž (á) polit. brezdržavno stanje: srednjeveška brezdržavnost ♪
- brezdúšje -a s (ȗ) knjiž. stanje brez čustev: zapadel je v brezdušje ♪
- brezdúšnež -a m (ȗ) brezdušen človek: bil je na glasu kot birokratski diktator in brezdušnež ♪
- brezdúšnik -a m (ȗ) star. brezdušnež: nasilnež in brezdušnik ♪
- brézen -zna m (ẹ́) zastar. marec: zgodilo se je na dan 4. brezna ♪
- brêzen -zna m (é) zastar. brezno: globok, temen brezen / brezen smrti ♪
- brezglàv in brezgláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) 1. ekspr. ki ravna brez presoje, premisleka: nepremišljen in brezglav človek; brezglava množica / brezglava politika; vse njihovo početje je bilo brezglavo in zaletavo // ki izraža veliko zmedenost, zbeganost: brezglava naglica / obšla ga je brezglava groza; vsi so kot brezglavi begali sem ter tja 2. redko ki je brez glave: brezglavo truplo brezglávo prisl.: brezglavo bežati; brezglavo se je zaljubil ♪
- brezglávec -vca m (ȃ) ekspr. brezglav, nepremišljen človek: tako ravna le brezglavec ◊ zool. brezglavci ribam podobne morske živalce z neizrazito glavo, Acrania ♪
- brezglávje -a s (ȃ) redko brezglavo, zmedeno stanje; brezglavost: brezglavje in nered ♪
- brezglávost -i ž (ā) ekspr. lastnost brezglavega, nepremišljenega človeka: njihova brezglavost jih je pogubila; v njegovih letih je to višek brezglavosti / brezglavost in nesposobnost politike // brezglavo, zmedeno stanje: povsod sta vladala nered in brezglavost ♪
- brezgrájnost -i ž (ā) knjiž. stanje brezgrajnega človeka: njegova nravstvena brezgrajnost ♪
- brezgréšnost -i ž (ẹ́) knjiž. stanje brezgrešnega človeka: prepričan je bil o svoji brezgrešnosti ♪
6.587 6.612 6.637 6.662 6.687 6.712 6.737 6.762 6.787 6.812 
