Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ta (6.437-6.461)


  1.      bógmati se  -am se nedov. (ọ̑) star. potrjevati, podkrepljevati svoje besede z bogme: bogmal se je in zaklinjal ♪
  2.      bógnasváruj  [-kn-] m neskl., tudi bógnasváruj -a (ọ̑-á) evfem., star. hudič, vrag: menda mu je pomagal sam bognasvaruj; kosmat kakor sam bognasvaruj ♪
  3.      bogobórec  -rca m (ọ̑) zastar. kdor se bori proti bogu: ironija bogoborca ♪
  4.      bogomílstvo  -a s (ȋ) srednjeveška verska sekta na Balkanu, zlasti v Bosni: iz bogomilstva je prešel v muslimanstvo ♪
  5.      bogomíseln  -a -o [sǝl] prid. (ȋ) star. ki premišljuje o bogu: pobožna in bogomiselna žena / bogomiselni redovi kontemplativni ♪
  6.      bogomíselnost  -i [sǝl] ž (ȋ) star. lastnost bogomiselnega človeka ♪
  7.      bogomólka  -e ž (ọ̑) iron. zelo pobožna ženska: stara bogomolka ◊ zool. roparska žuželka z grabežnima končinama, Mantis religiosa ♪
  8.      bogoslóvje  -a s (ọ̑) 1. veda o bogu in o stvareh v odnosu do njega: študirati bogoslovje; profesor bogoslovja; stolica za bogoslovje 2. zavod za slušatelje bogoslovja: ustanoviti bogoslovje / iti, stopiti v bogoslovje ♪
  9.      bogoslóvnica  -e ž (ọ̑) star. zavod za slušatelje bogoslovja; bogoslovje: vodstvo bogoslovnice / iti v bogoslovnico ♪
  10.      bogoslóvski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na bogoslovce: bogoslovski pevski zbor // zastar. bogosloven: bogoslovski nauk ♪
  11.      bogoslúžen  -žna -o prid. (ȗ; podpomen ú ū) nanašajoč se na bogoslužje: bogoslužni red; bogoslužne knjige / bogoslužno dejanje // star. ki služi bogu, pobožen: bil je bogoslužen starček ♪
  12.      bogoslúžje  -a s (ȗ) cerkveni verski obredi: udeleževati se bogoslužja; opravljati bogoslužje; katoliško, protestantsko bogoslužje / slovansko bogoslužje v starocerkvenoslovanskem ali cerkvenoslovanskem jeziku ♪
  13.      bogováti  -újem nedov. (á ȗ) star. 1. prerokovati, vedeževati: ne bo se zgodilo, kar boguješ 2. vladati kot bog ♪
  14.      bógovec  -vca m (ọ̄) star. duhovnik, predikant ♪
  15.      bogovládje  -a s (ȃ) zastar. vladavina, v kateri velja bog za neposrednega nosilca oblasti; teokracija ♪
  16.      bogoznánec  -nca m (ȃ) zastar. strokovnjak za bogoslovje; bogoslovec: katoliški bogoznanci ♪
  17.      bógstvo  -a s (ọ̑) star. božanstvo, bog: žalitev bogstva / Srce je moje bilo oltar, pred bogstvo ti, zdaj — lepa stvar (F. Prešeren) ♪
  18.      bógvédi  in bóg védi [-kv-] prisl. (ọ̑-ẹ́) star. bogve: doma je iz bogvedi katerega kraja / ni bogvedi kako zgovoren ♪
  19.      bógzná  in bóg zná prisl. (ọ̑-ȃ) star. bogve: bogzna zakaj to dela / drži se, kot bi bil bogzna kdo; igra ni bogzna kako duhovita ♪
  20.      bòh  bôha m (ȍ ó) s prašiča odrta, nerazrezana slanina: nasoliti boh; cel svinjski boh / petkilski boh slanine večji kos ♪
  21.      bohéma  in boéma -e ž (ẹ̑) knjiž. družba bohemov, bohemi: v Parizu se zbira bohema vsega sveta; velemestna bohema // bohemstvo: bil je nagnjen k bohemi; študentovska bohema ♪
  22.      bohinít  -a m (ȋ) zastar. boksit ♪
  23.      bohínjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Bohinj: bohinjske vasi / bohinjski sir ementalski sir, izdelan v Bohinju; bohinjsko govedo domače govedo, križano s pincgavskim ♦ bot. bohinjski repnjak rastlina z belimi cveti, ki raste na skalnatih tleh, Arabis vochinensis ♪
  24.      bohòt  -ôta m (ȍ ó) pesn. bohotenje, bohotnost: bajni bohot cvetov ♪
  25.      bohotéti  -ím nedov. (ẹ́ í) redko bohotati: vsepovsod je bohotelo zelenje / zmote bohotijo ♪

   6.312 6.337 6.362 6.387 6.412 6.437 6.462 6.487 6.512 6.537  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA