Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ta (637-661)


  1.      bogotájen  -jna -o prid. (á ā) star. brezbožen: bogotajna knjiga ♪
  2.      bogotájstvo  -a s (ȃ) star. brezboštvo: vsi so vedeli za njegovo bogotajstvo ♪
  3.      bohôta  -e ž (ó) knjiž. bohotenje, bohotnost: zelena bohota pokrajine ♪
  4.      bohotánje  -a s (ȃ) glagolnik od bohotati: bohotanje plevela / bohotanje rakastega tkiva ♪
  5.      bohotáti  -ám tudi -óčem nedov. (á ȃ, ọ́) bujno in hitro rasti: na vrtu bohota plevel / celice tkiva bohotajo; pren. na dvoru je bohotala puhloglavost ♪
  6.      bókoplavútarica  -e ž (ọ̑-ȗ) nav. mn., zool. ploščate ribe, ki živijo na morskem dnu, Pleuronectidae ♪
  7.      bokoplúta  -e ž (ȗ) nav. mn., zool. ploščate ribe, ki živijo na morskem dnu, Pleuronectidae ♪
  8.      boléta  -e ž (ẹ̑) fin., nekdaj potrdilo, navadno o plačilu carine, trošarine: carinska boleta ♪
  9.      bonitéta  -e ž (ẹ̑) 1. nav. mn., knjiž. posebna korist, ugodnost, prednost: uslužbenci podjetja so deležni nekaterih bonitet; denarne, materialne bonitete; bonitete za člane 2. agr. kakovost, uporabnost: travniki različne bonitete ♪
  10.      bosôta  -e ž (ó) knjiž. stanje bosega človeka ♪
  11.      bóta  -e ž (ọ̄) nav. mn., nar. usnjena golenica: škornji so imeli med peto in visoko boto lepe gube // nar. zahodno škorenj: bil je v kratki suknji in botah ♪
  12.      botáničarka  -e ž (á) strokovnjakinja za botaniko ♪
  13.      botáničen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na botaniko: botanična terminologija; botanično ime / botanična zbirka; botanični rezervat področje, ki je zavarovano zaradi redkih ali ogroženih pomembnih rastlinskih vrst; botanični vrt vrt, v katerem gojijo rastline za študijske in splošno izobraževalne namene ♪
  14.      botánik  -a m (á) strokovnjak za botaniko: zborovanje botanikov in zoologov ♪
  15.      botánika  -e ž (á) veda o rastlinah: dognanja v botaniki / tretjo uro je na urniku botanika ♪
  16.      botániški  -a -o prid. (á) zastar. botaničen: botaniški vrt ♪
  17.      botanizírati  -am nedov. (ȋ) opazovati ali zbirati rastline v študijske namene: učenci so letos pridno botanizirali; botanizirati v gozdu ♪
  18.      bótanje  -a s (ọ̄) glagolnik od botati se: po dolgem botanju je trgovec popustil pri ceni ♪
  19.      bótati se  -am se nedov. (ọ̄) star. pogajati se, mešetariti: z njenimi starši se je botal za doto; botati se za plačilo ♪
  20.      bratàn  -ána m (ȁ á) star. bratov sin; nečak ♪
  21.      brbotánje  -a s (ȃ) glagolnik od brbotati: brbotanje potoka / dekličino brbotanje ♪
  22.      brbotáti  -ám tudi -óčem nedov. (á ȃ, ọ́) 1. dajati glasove kot voda pri vretju: v loncu je brbotala kava; v kanalu brbota voda / kotel veselo brbota 2. sunkovito in nerazločno govoriti: brbotala je med jokom / brbotati nerazločne besede brbotajóč -a -e: brbotajoč izvir ♪
  23.      brenketáti  -ám in -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) redko rožljati, žvenketati: dolgi meči so brenketali ob tlaku; brenketati s ključi ♪
  24.      brénta  -e ž (ẹ̑) visoka lesena posoda, navadno za grozdje, ki se nosi na hrbtu: nesti z grozdjem napolnjeno brento; težka brenta; debel ko brenta / ekspr. polokal ga je celo brento zelo veliko // slabš. debela ženska: kakšna brenta je! ♪
  25.      brentáč  -a m (á) 1. kdor nosi brento: brentača sta odnašala grozdje 2. nar. zahodno manjša brenta: stresel je grozdje iz brentača v brento ♪

   512 537 562 587 612 637 662 687 712 737  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA